Knjižnica v centru: usposabljanje zaposlenih za delo z uporabniki z demenco in njihovimi skrbniki
Erasmus+ projekt mobilnosti knjižničarjev v avstrijski knjižnici Bibliothek im Zentrum, Wiener Neustadt.
Na podlagi uspešne prijave na razpis programa Erasmus+ projekt mobilnosti knjižničarjev, Beležnica, se je konec septembra 5 zaposlenih Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto udeležilo usposabljanja za delo z uporabniki z demenco in njihovimi skrbniki v avstrijski knjižnici Bibliothek im Zentrum, Wiener Neustadt.
S prenovo nekdanjega karmeličanskega samostana v centru Wiener Neustadt leta 2019 je prostore dobila knjižnica, ki je prvi primer združitve visokošolske in splošne knjižnice v Avstriji. Torej gre za t.i. pionirski pilotni projekt. Pobudo je dal tamkajšnji župan, ki je želel univerzo s knjižnico umestiti v center mesta. Zaenkrat so z načinom delovanja zelo zadovoljni in morda se v prihodnosti obeta še več knjižnic s takim sistemom delovanja. Knjižnica je namenjena vsem in je za vse tudi brezplačna. V okviru usposabljanje za delo z uporabniki z demenco smo izbrali knjižnico, ki je že od planiranja prenove samega objekta do vsebin, ki se odvijajo v knjižnici oz. programov, ki jih ponujajo za različne uporabnike, upoštevala smernice in priporočila za vključevanje oseb z demenco oz. oseb z manj priložnostmi. Naša gostiteljica, knjižnica Bibliothek im Zentrum, je sodelovala v projektu A library for all - the dementia friendly library Wiener Neustadt, katerega cilj je bil ustvariti demenci prijazno knjižnico v sodelovanju z institucijami v lokalni skupnosti. To so upokojenska društva in klubi, pa tudi domovi za starejše občane. Za zagotovitev trajnosti je knjižnica uporabila participatorni zdravstveni raziskovalni model ocenjevanja potreb. Projekt se je zaključil 10. junija 2022.
Slika 1 Del samostana namenjen prireditvam
Mobilnost je potekala med 25. in 29. septembrom. Prvi in zadnji dan sta bila rezervirana za samo potovanje in spoznavanje kraja, “Dunajskega Novega mesta”. Naše aktivnosti so se začele v knjižnici. Dopoldanski del dneva je bil namenjen spoznavanju knjižnice, osebja ter načina delovanja njihovega dela z uporabniki z demenco ter njihovimi skrbniki.
Stavbni kompleks povezuje inovativen preplet stare in sodobne arhitekture. Navdušila nas je prostornost, umirjenost ter sproščeno vzdušje v knjižnici. Gre za čudovit objekt, kjer je bil pri prenovi poudarek na zadovoljevanju potreb bodočih uporabnikov. Veliko je prostorov in kotičkov namenjenih prav njim tako za študijske namene, skupinsko delo, sestanke in predstavitve, kot tudi za samo druženje. Kar se nam je zdelo izredno pomembno, je, da so glede opreme pri prenovi prostorov, upoštevali priporočila in smernice strokovnjakov za osebe z demenco. Pri vsem tem niso pozabili niti na zaposlene, za katere je bilo prav tako skrbno poskrbljeno. Namreč, poleg prostorov za delo, imajo zaposleni na voljo skupne prostore (s kuhinjo in veliko teraso), ki niso namenjeni javnosti, uporabljajo jih predvsem za tedenske sestanke in skupinsko delo, občasno za druženje ter izmenjavo idej.
Slika 2 Vhod v visokošolsko in splošno knjižnico
Slika 3 Vhod v splošno knjižnico
V knjižnici so na voljo knjigomati za samostojno izposojo gradiva, prav tako vračalniki s sortirniki. Obiskovalci se ob vstopu srečajo z velikim informacijskim pultom, kjer jim študentje nudijo informacije in jih usmerjajo po ustanovi.
Slika 4 Knjigomat za samostojno izposojo gradiva
Knjižnica pri svojem delu v okviru projekta Beležnica sodeluje z različnimi organizacijami in ustanovami v mestu, ki se ukvarjajo s starejšimi prebivalci. Udeleženci mobilnosti smo dobili priložnost, da prisostvujemo t. i. zamenjavi knjig. V bližini knjižnice stoji eden izmed domov starejših občanov. V skupnih prostorih omenjenega doma, se nahajajo knjižne police, kjer 1-krat na mesec opravijo zamenjavo knjig. Te so namenjene vsem stanovalcem. Knjižničarji se trudijo, da je izbor gradiva za njih primeren, da zadosti njihovim potrebam in povpraševanju. Gre za gradivo, ki ga je knjižnica prejela v dar ali ga je odpisala iz svoje zbirke. To gradivo ni obdelano in ga ne najdemo v nobenem knjižničnem katalogu. Iz tega izhaja prednost, da ni težav, če se knjige ne vrnejo na knjižno polico. Dodatno so razvili svoj sistem označevanja, da se isti naslov ne pojavi večkrat v istem domu starejših občanov. Trenutno vzdržujejo štiri tovrstne knjižne omare (police) na različnih lokacijah.
Slika 5 Dom za starejše občane
Na tem mestu izpostavljamo tudi knjižnični makerspace, ki je na voljo uporabnikom in je zelo inovativno naravnan. Med drugim je velik poudarek na robotiki pri najmlajših, na recikliranju, trajnostnem razvoju in podobnih temah. Izvajajo številne delavnice, na katerih je število mest vedno omejeno.
Bibliothek im Zentrum ima na obrobju mesta, kjer se intenzivno razvijajo podjetništvo ter različne gospodarske panoge, eno izmed svojih enot. Gre za univerzitetno knjižnico t. i. Campus 1, ki se nahaja znotraj univerzitetnega središča. Ta enota je namenjena le študentom in zaposlenim na »Campusu«. Posebnost knjižnice je, da deluje večinoma samopostrežno, saj lahko člani vstopajo tudi, ko v knjižnici knjižničar ni prisoten, gradivo si izposojajo sami, ga vračajo in uporabljajo čitalniške prostore. Vsem prvim letnikom knjižnico in njen način delovanja natančno predstavijo, tako kot tudi dostopanje do baz podatkov.
V neposredni bližini univerzitetnega središča Campus 1 se nahaja Innovation lab Wiener Neustadt. Laboratorij, v katerem so na voljo različni stroji (CNC, šivalni, 3D tiskalniki) je namenjen splošni javnosti in ga lahko uporabljajo vsi, ni omejen le na uporabnike knjižnice ali univerze. Svoj termin za uporabo laboratorija je potrebno predhodno rezervirati in opraviti izobraževanje za uporabo določenih naprav. Pred obiskom se je potrebno dogovoriti, kakšen obseg uporabe bo posameznik ali skupina potreboval. Uporaba ni brezplačna, vendar pa strošek za najem prostora in naprav ne predstavlja pretirane finančne obremenitve, saj si mestne oblasti, skupaj z izobraževalno-kulturnimi ustanovami ter gospodarstveniki, prizadevajo krepiti in podpirati inovativnost, razvoj novih tehnologij in obenem spodbujati posameznike h kreativnemu udejstvovanju v družbi, v vseh življenjskih obdobjih.
Slika 6 Innovation Lab
Prostor.
Menimo, da so snovanju in opremljanju prostorov v knjižnici Bibliothek im Zentrum, namenili veliko pozornosti. V knjižnici so prostori za uporabnike domiselno zastavljeni, tako imajo obiskovalci številne možnosti za delo, druženje, prebiranje časopisov, preživljanje prostega časa, počivanja v AV kotičku, stripoteki ali preprosto v dnevnem prostoru. Sama postavitev knjižnice je zastavljena tako, da lahko uporabnik prehaja iz študijskega oddelka v oddelek splošne knjižnice. Tudi ob vstopu v oddelek za odrasle, v trenutku zaznamo domačnost.
Od tam se lahko sprehodimo do otroškega oddelka ali do prostora, kjer je izpostavljena literatura in družabne igre, namenjene dementnim osebam, njihovim spremljevalcem ter drugim ranljivim skupinam. Tu se odvijajo srečanja, tematsko vezana na demenco. Kotiček je v prostor umeščen zelo strateško. Pomembno je, da so blizu ostali uporabniki, npr. mladina. Dostop je omogočen invalidom, slepim in slabovidnim. V tem delu se ponovijo številni kotički z udobnimi fotelji in prostori za druženje. Tudi gradivo je postavljeno zelo premišljeno. Izpostavljene so knjige z velikimi črkami, sledi lahko branje, poleg so police z zvočnimi knjigami in na koncu še dnevni časopisi. Na panoju je bilo ravno izpostavljeno gradivo na temo demence. Čeprav so prostori v sami knjižnici zelo svetli, smo tu pogrešali dnevno svetlobo, saj so ti prostori umeščeni v kleti zgradbe.
V času mobilnosti, s sledenjem na delovnem mestu, smo si z zaposlenimi izmenjali številne zanimive informacije in izkušnje. Vsi zaposleni v knjižnici so se udeležili izobraževanja na temo demence. Spoznali so, kako ravnati z dementnimi osebami, ki jih obiščejo. Seznanili so se s tehnikami komunikacije in postopkom ravnanja v posebnih situacijah, dobili so tudi informacije glede opreme in njene umestitve v prostor ter informacije o pomenu barv, kontrastov, pomembnosti stenskih ur.
Kot smo že omenili v tem projektu sodeluje več ustanov in med njimi je tudi mestni muzej »Museum St. Peter an der Sperr«. Tam smo si ogledali stalno in gostujočo razstavo Hermana Nitsch – Farbenwelt. Kustosinja nam je predstavila ureditev muzejskega prostora, zbirke in razstave, da se osebe z demenco in njihovi spremljevalci počutijo dobrodošle.
Drug pomemben projekt, ki ga knjižnica Bibliothek im Zentrum izvaja, je digitalizacija oz. vzpostavitev t. i. repozitorija. Sistem v Avstriji je urejen drugače kot pri nas. V Sloveniji imamo prednost, da so od leta 2013 vsa dela, ki nastanejo pod okriljem visokošolskih zavodov dostopna preko repozitorijev univerz. Zdi se nam, da je pred njimi zahteven, a nujno potrebnem projektu.
Slika 7 Museum St. Peter an der Sperr
V okviru mobilnosti smo se odpraviti tudi na Dunaj. Tam smo obiskali muzej 8. okrožja in se z našima gostiteljicama pogovorili o njegovem delovanju in pomenu za prebivalce tega dela. Gre za eno najmanjših okrožij na Dunaju, zato so ljudje zelo povezani in organizirani. Oblikovala se je tudi iniciativa, ki deluje v okrožju, je bila ustanovljena na pobudo stanovalcev. Središče delovanja so starejše osebe, osebe z demenco in vsi tisti, ki potrebujejo vsakodnevno pomoč, da lahko samostojno živijo. V ta namen se prijavljajo na razpise in izvajajo najrazličnejše programe, da so omenjene osebe lahko del družbe in v njej aktivno sodelujejo.
Slika 8 Muzej 8. Okrožja (foto, Valerie Pechhacker)
Eden izmed pomembnejših projektov so pogovorni dogodki, ki so tematsko obarvani. Na njih sodelujejo starejše osebe in mladi prebivalci okrožja, da si izmenjujejo izkušnje. Starejši prebivalci so lahko delili svoje znanje, mladi so iz pogovorov in slišanih zgodb pridobili nove kompetence. Projekt je bil zelo dobro sprejet. Vanj so se vključile tudi izobraževalne ustanove.
Iniciativa 8. okrožja je po celotnem okrožju namestila nabiralnike, v katere posamezniki lahko oddajo svoje predloge, ideje, pohvala, kritike. Podjetniki v 8. okrožju lahko pridobijo t. i. certifikat »starejšim osebam prijazen«, ki ga dobijo tisti ponudniki storitev in blaga v okrožju, ki na kakršenkoli način pomagajo, da je življenje starejših ljudi ali tistih z manj priložnostmi, lažje. Npr., tovrsten certifikat dobijo, če omogočajo v svoji restavraciji ali trgovini brezplačno uporabo toalet za starejše, ali pa če imajo postavljene klopi pred vhodom, da se lahko spočijejo, ko hodijo po ulicah. Certifikat prepoznamo po nalepki, ki jo ponudniki dobijo in namestijo na vidno mesto.
S sodelavci smo mobilnost sklenili z obiskom »Geh cafe«. Gre za medgeneracijski sprehod po okrožju, ki je tematsko obarvan in ga izvajajo v vseh dunajskih okrožjih. V času našega obiska smo se tovrstnega sprehoda udeležili v 14. okrožju, Penzing. Tema sprehoda »Geh cafe« je bila demenca. Spoznali smo aktivnosti, ki jih izvajajo v domu starejših občanov, v varovanih stanovanjih, lekarni ter tudi delo dunajskih policistov, ki se udeležijo izobraževanja, kako ravnati z osebami z demenco in kako prepoznati prve znake bolezni.
Slika 9 GEH Cafe (foto, Christian Furthner)
Polni pozitivnih vtisov smo si bili enotni, da bomo določene dobre prakse in izkušnje, s pridom uporabili pri svojem delu. Pripravili bomo načrt, kako pristopiti k projektu Beležnica v praksi. Ugotovili smo, da tudi naši zaposleni potrebujejo izobraževanje na temo demence in delovanja s takimi uporabniki ter njihovimi skrbniki. Oblikovati je potrebno enoten pristop do uporabnikov, opremiti prostore knjižnice, da bodo prijazni dementnim osebam in pripraviti program, ki ga bomo predstavili potencialnim partnerjem, s katerimi je smiselno sodelovati na področju demence.
Prispevek pripravila Vera Jaćimović, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
