Knjižnica kot inkluzivni prostor: prostovoljstvo in sodelovanje bogati nizozemske knjižnice

 

 

 

V okviru prve mobilnosti v Srbiji smo zasledovali sproščenost, s katero knjižnice pristopajo tudi k učnim aktivnostim za ranljive skupine, ob drugem obisku danskih knjižnic pa raziskovali univerzalnost in skrbno načrtovanje storitev in socialnih inovacij na področju vseživljenjskega učenja ter vključevanja ranljivih skupin. V okviru tretje mobilnosti smo svoje načrte nekoliko prilagodili zaradi pandemije korona virusa in poiskali partnerja, ki je bolj odgovarjal na trenutne izzive na področju vključevanja ranljivih skupin in vseživljenjskega izobraževanja odraslih v svetu hitre digitalne preobrazbe.

 

Z željo po novem znanju in izkušnjah smo, kljub vsem koronskim oviram, v mesecu maju 2022 uspeli izpeljati še zadnji izobraževalni obisk, tokrat Nizozemske, v okviru projekta Inkluzivna kultura: pot do knjižnice kot univerzalnega prostora, ki ga izvajamo v sklopu programa Erasmus+.

 

 

Slika 1: Logotip Erazmus +

 

Podporna regijska organizacija Rijnbrink

 

Nizozemske knjižnice so se izkazale kot krasen primer povezovanja in sodelovanja ter zasledovanja ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov tudi na področju zmanjšanja neenakosti in spodbujanja možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. Povezali smo se z gospo Ingrid Bon, višjo svetovalko in vodjo projektov v organizaciji Rijnbrink, podporni organizaciji za splošne knjižnice v pokrajinah Gelderland in Overijssel, s sedežem v mestu Deventer. Regijske podporne organizacije so na Nizozemskem del močno razvejanega sistema splošnih knjižnic, ki je financiran iz javnih sredstev, z nacionalnim, regijskim in občinskim deležem.

 

 

Slika 2: Koordinatorka projekta mobilnosti Ingrid Bon predstavlja ureditev knjižničnega sistema na Nizozemskem.

Podporne organizacije skrbijo za podporo pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti ter storitev, raziskave potreb, merjenje in analize, pripravo izobraževanj in gradiv za promocijo skupnih projektov v splošnih knjižnicah. Posebnost nizozemskega knjižničnega okolja je enotna grafična podoba, skupna vsem splošnim knjižnicam, ki pripomore k večji prepoznavnosti knjižnic. Prav tako je posebnost vključevanje in povezovanje s prostovoljci, ki jih za izvajanje svojih programov in projektov sistematično izobražujejo. Ker za nakup in obdelavo knjižničnega gradiva skrbi nacionalna knjižnična služba NDB Biblion, podporna organizacija posreduje pri dostavi obdelanega gradiva knjižnicam in skrbi tudi za medknjižnično izposojo.

 

 

Slika 3: Enotna grafična podoba za vse splošne knjižnice v državi poskrbi za dobro prepoznavnost.

 

 

 

 

Impact monitor

 

Vrednotenje in merjenje ter spremljanje potreb v okolju je utečena praksa tudi v nizozemskih knjižnicah, v preteklem letu pa so že znanim instrumentom dodali še Impactmonitor, torej spremljanje vpliva knjižničnih dejavnosti in storitev, ki je nastal na podlagi danske raziskave https://www.roskildebib.dk/sites/roskilde.ddbcms.dk/files/files/news/onepager_engelsk.pdf.

Modai van Aken in Rob de Bie sta nam predstavila na kakšen način pomagajo knjižnicam pri zasledovanju vplivov dejavnosti in izobraževanj, ki jih le-te izvajajo. Za vse osnovne skupne dejavnosti, ki se osredotočajo na razvoj osnovnih spretnosti (jezikovne, digitalne, socialne …) pri prebivalcih, so pripravili standardizirane vprašalnike, ki skrbno zasledujejo in vrednotijo spremembe pri posamezniku (motivacija, znanje, spretnosti, uporaba v vsakodnevnem življenju …), ki se je udeležil izobraževanj, in tudi širši vpliv na družbo. Vpliv knjižnic in njenih dejavnosti, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje in osebni razvoj, je nedvomno večji, kot jih lahko zabeležijo zgolj empirični podatki.

 

 

Slika 4: Pomemben je celoten cikel procesa, tako merjenje, kot uporaba podatkov in interpretacija.

 

IDO – Informatiepunt Digitale Overheid

 

Hiter razvoj digitalne tehnologije je tudi na Nizozemskem velik delež starejšega prebivalstva pustil v nemilosti. IDO (Informacijska točka digitalne vlade) v knjižnicah je nastala kot odgovor na potrebe ljudi s slabšo digitalno pismenostjo. Višji svetovalec Paul Hulman nam je podrobneje predstavil nastanek in razvoj IDO, ki se danes odvija v splošnih knjižnicah po vsej državi in je del nacionalne strategije.

Ko je leta 2016 nizozemski davčni organ ukinil fizična okenca za oddajo davčne napovedi in uvedel zgolj e - napoved, so naleteli na težave. Ugotovili so, da je od 17,5 milijonov prebivalcev, kar 2,5 milijona ljudi nepismenih, 4 milijone ljudi pa ima težave z digitalno pismenostjo. Tako so se povezala ministrstva za notranje in socialne zadeve ter ministrstvo za izobraževanje, regionalne in lokalne oblasti ter knjižnice na vseh treh nivojih (nacionalna, regionalne in lokalne). Prebivalcem so omogočili dostop do IKT opreme, organizirali so tečaje digitalne pismenosti ter svetovalne ure za pomoč pri izpolnitvi obrazca davčne napovedi. Vse knjižnice so poskrbele za nakup opreme ter ponudbo brezplačnih tečajev digitalnega opismenjevanja.

V letih 2020-21 se je projekt razširil in danes vključuje že 11 državnih organov oz. javne storitve za občane, ki so prešli na digitalno poslovanje. Vključene so tudi storitve centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, upravne, davčne ter  zdravstvene storitve. Točka v knjižnici je dostopna vsem v času odprtosti. Informacije lahko prosilci za pomoč dobijo individualno, v sklopu  točke organizirajo tudi različne tečaje, glede na potrebe okolja.

 

 

 

Slika 5: Logotip Informacijska točka digitalna vlada.

 

BoekStart

 

Eden od nacionalnih programov, ki mu prav tako nudijo vso podporo v organizaciji Rijnbrink je tudi program za spodbujanje bralne pismenosti BoekStart. Program je namenjen mladim staršem ob rojstvu otroka. Starši ob prvem obisku otroka pri izbranem pediatru prejmejo vavčer s povabilom v knjižnico. Tu za vavčer prejmejo brezplačen vpis v knjižnico ter darilni bralni kovček, v katerem sta dve knjigi za novorojenčka, predstavitev knjižničnih programov, namenjenih najmlajšim in njihovim staršem ter informacije o pomembnosti glasnega branja dojenčku. Bralne kovčke financira Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost.

 

Slika 6: Bralni kovčki, ki jih v dar prejmejo otroci ob rojstvu

Ingrid Bon je poskrbela, da smo podrobno spoznali delo, ki ga pri razvoju trajnostnih projektov in programov opravi podporna organizacija Rijnbrink in v naš program vključila obisk knjižnic, ki kar najbolje uresničujejo cilje trajnostnega razvoja na področju vseživljenjskega učenja in vključevanja ranljivih skupin.

 

 

• CODA – Cultuur Onder Dak Apeldoorn

 

Kulturno središče Apeldoorna – CODA ( Kultura pod eno streho) poleg knjižnice vključuje še muzej, arhiv in ustvarjalnico  (Experience Lab), ki se v svojem delovanju trdno povezujejo.

Vključujoča CODA je zaveza pri oblikovanju vsem dostopnih programov in dejavnosti. V muzeju izvajajo različne programe za ranljive skupine. Onvergeteling CODA (Nepozabna CODA)  je program, namenjen ljudem z demenco in njihovim bližnjim. Izvajajo ga enkrat mesečno v sproščenem in prilagojenem vzdušju z zato usposobljenim osebjem. Vsakokrat poteka ob skrbno izbrani temi, predmete z razstave povezujejo z različnimi dogodki iz preteklosti, katerih se ljudje z demenco spominjajo. Namen druženja je socialni stik tako obolelih za demenco kot njihovih svojcev  ter izboljšanje trenutnega počutja.

Program dopolnjujejo s programom Geheugenkabinet  (Spominska soba) v knjižnici, kjer se pogovarjajo o temi navdihnjeni s trenutno razstavo in pogovor obogatijo z predstavitvijo raznovrstnega knjižničnega gradiva (knjige, DVDji, igre, zvočni zapisi), ki se nanaša na izbrano temo.

Slepim in slabovidnim je namenjen program Onzichtbaar zichtbaarT (Nevidno vidna umetnost), beguncem program Welkom in CODA (Dobrodošli v CODI), ljudem, ki so utrpeli poškodbe možganov program Heuglijk ontspannen (Veselo sproščanje) ter  ljudem, ki so senzorno občutljivi program Prikkelarm museumbezoek (Obisk muzeja z nizko stimulacijo). Obiskovalcem, ki so senzorno občutljivi, ponudijo določene ure, ko lahko obiščejo muzej v pogojih, v katerih se bolje počutijo (zatemnjena svetloba, zmanjšajo glasnost pri zvočnih eksponatih, večje število stolov, tihi prostor, kamor se lahko umaknejo, zaprta kavarna, možnost izposoje invalidskega vozička, …).

 

Slika 7: Usmerjevalna tabla

Knjižnica CODA nudi svojim obiskovalcem pester nabor programov, ki potekajo tako na državni kot na lokalni ravni. Poleg  že omenjenega programa IDO in BoekStart so nam predstavili še program Pilot Apeldorn. Namenjen je predvsem družinam, katerih materni jezik je nizozemščina a so slabo pismeni. Projekt izvaja deset strokovnjakov, ki prepoznajo slabo pismenost v družini. Družine povabijo k sodelovanju, vendar je učenje prikrito, poteka skozi različne delavnice kuhanja, ustvarjanja, spoznavanja kraja  ipd. Kjer opazijo večje pomanjkanje znanja jezika, svetujejo vključitev v program Taalhuis (Jezikovna hiša).

 

Slika 8: Taalhuis (Jezikovna hiša)

Čudovita izkušnja v knjižnici je tudi Experience lab, kjer lahko uporabniki ustvarijo svojo tridimenzionalno risbo in jo natisnejo na 3D tiskalnikih, uporabljajo laserska rezila in gravirajo na različne materiale, ustvarjajo lastne aplikacije, upravljajo z roboti in predelujejo stara oblačila v nova s šivalnimi stroji in stroji za vezenje.

 

Slika 9: Experience lab

 

• StadKamer – De Bibliotheek Zwolle 

 

Knjižnica v Zwolleju je kulturno središče, dnevna soba mesta (StadKamer), kot jo poimenujejo. Tu izvajajo številne programe, namenjene starejšim, bralna srečanja in bralne ter študijske klube, v okviru projekta Klik en Tik pa poskrbijo tudi za informacijsko slabše pismene obiskovalce.

Zelo dobro imajo vpeljan nacionalni projekt Taalpunt (Jezikovna točka), ki omogoča skupinsko kot tudi individualno učenje jezika. V sklopu projekta se enkrat tedensko v dopoldanskem času trenutno srečujejo ukrajinski begunci, se učijo nizozemskega jezika, hkrati pa si izmenjujejo koristne informacije glede šolanja, iskanja zaposlitev ter urejanja začasnega prebivališča.

 

Slika 10: Jezikovna točka v knjižnici.

 

Geheugenpunt (Spominska točka) je posebno opremljen kotiček v knjižnici, kjer lahko negovalci kot tudi neformalni skrbniki ter starejši z blago izgubo spomina najdejo pomembne informacije o demenci. Zbrane so strokovne knjige in drugi materiali na temo demence ter stare otroške knjige, glasba, igre, ki so v pomoč uporabnikom z začetno stopnjo izgube spomina in negovalcem. 

Mladim družinam ponudijo obisk na domu v okviru projekta VorleesExpres (Glasno branje), ko za to usposobljeni prostovoljci staršem in otroku pomagajo pri učenju jezika v prijetnem in sproščenem domačem okolju. Starši so tisti, ki pomagajo otroku vzpostaviti ljubezen do knjige. Ker pa imajo sami pogosto težave pri branju in jim primanjkuje samozavesti, otroke težko navdušijo za branje. V okviru programa pomagajo staršem, kako otroku približati knjigo. V času obiska so starši pri branju navzoči in skupaj s prostovoljcem določijo pristop, kako se bodo soočali z branjem v družinskem krogu.

V okviru programa IDO je starejšim na voljo točka DIGI – HULP (Digi Pomoč). Gre za posvetovalno uro, kjer starejše učijo uporabljati aplikacije, e – knjige, družbene medije, pametni telefon in tablico, kreiranje in uporabo gesel, pridobivanje elektronskega podpisa ipd.

 

• De StadsKazerne – De Bibliotheek Kampen 

 

Knjižnica mesta Kampen je v letu 2021 praznovala 100 obletnico. Svoje prostore si deli z arhivom v čudovitih prostorih obnovljene stare vojaške akademije. Fotografije na stenah obiskovalca popeljejo skozi zgodovino mesta in prikazujejo njegovo pomembnost v preteklosti.

Programi, ki jih izvajajo v knjižnici, so zelo pestri. Izvajajo nacionalne programe IDO, Taalhuis, BoekStart, ki jih prilagodijo okolju in potrebam. Trenutno je dajejo poudarek na vključevanju beguncev in migrantov.

IDO so razširili v Informatiepunt (Informacijsko točko), kjer pomagajo odgovoriti na vprašanja o digitalni vladi pa tudi vprašanja o oskrbi starejših, osamljenosti ipd.  Mladim bralcem je vsak dan na voljo Dokter Leesplezier  (Doktor bralnih nasvetov), ki svetuje pri izbiri branja glede na želje in zmožnosti. Het beste van Kampen (Najboljše, kar ponuja Kampen) je projekt za seniorje, kjer so združili moči z mestnim arhivom in mestnim muzejem  z namenom, da bi ustvarjalno dvignili kakovost življenja in družbeno interakcijo starejših.

V knjižnici so želeli, na podlagi Agende 2030 za trajnostni razvoj,  pri oblikovanju ciljev trajnostnega razvoja svoje knjižnice čimbolj vključiti tudi prebivalce mesta Kampen. Tako je nastal projekt Café de Gelijkheid  (Kavarna enakosti). Postavili so začasno stekleno kavarno za obzidjem na trgu pred knjižnico. Tu so tri mesece potekale različne aktivnosti na temo neenakosti med ljudmi. Želeli so ugotoviti, s katero obliko neenakosti se prebivalci srečujejo, na kakšen način se soočajo z njo, kako bi načrtovali dejanja za odpravo neenakosti, ter kakšno vlogo in možnost za zmanjševanje neenakosti ima knjižnica. Prebivalci so vstopali v kavarno, se pogovarjali o tej problematiki, nekateri zapisali svoje mnenje in želje na liste, ki so jih razobesili v kavarni. Na tak način so storili prvi korak k zmanjševanju neenakosti v svojem okolju.

 

Slika 11: Vključitev Agende 2030 za trajnostni razvoj v programe knjižnice

 

• De Bibliotheek Wijchen – Bibliotheek van Honderd Talenten

 

Splošna knjižnica v Wijchnu je bila leta 2011 tik pred tem, da jo zaprejo, a direktorica Anja Kaashoek je s svojo ekipo zavzetih knjižničarjev in prostovoljcev pripravila strategijo in prepričala lokalne oblasti, da knjižnico v okolju močno potrebujejo.

Bibliotheek van Honderd Talenten (Knjižnica 100 talentov) je vizija, ki jo danes skrbno uresničujejo skupaj s prebivalci mesta Wijchen. Martin Bergsma in Judith Nagtegaal skrbita za programe in projekte za otroke in odrasle. Izhajajo iz dejstva, da ima vsak človek svoj talent in potrebuje priložnost, da ga odkrije, spodbudo, da ga razvije in možnost, da ga pokaže. Tako so stkali trdne vezi med knjižnico in prebivalci. Knjižnica je postala prostor, kjer lahko vsakdo sooblikuje program, razvije svoj talent ter svoje znanje deli z drugimi. Vsak človek je dragocen za družbo in njegov prispevek k razvoju skupnosti je pomemben košček v mozaiku.

 

Slika 12: Izdelki, ki nastanejo na delavnicah, so zelo uporabni

Prav MOZAIEK se imenuje organizacija, ki združuje na enem mestu knjižnico, gledališče, varstveno-delovni center za ljudi s posebnimi potrebami, ki so vključeni tudi v delo v knjižnici, in Center za socialno delo, zraven je še športna dvorana ter srednješolski center, kar krepi vezi in sodelovanje. Skupaj gradijo boljšo skupnost in povezujejo generacije.

 

Slika 13: Kampus Mozaiek

Velik poudarek dajejo pripovedovalstvu, saj se držijo načela, da vsak nosi v sebi zgodbo, ki jo lahko deli z ostalimi. Everybody has a story (Vsak ima zgodbo) je program s katerim krepijo socialno vključevanje starejših v družbo in skozi pripovedovanje zgodb tkejo trajne vezi med njimi. Program zaključijo s pripovedovalskim festivalom, ki ob ognju, na dvorišču kampusa traja pozno v noč. Taalcafé (Jezikovna kavarna) je primer uspešnega sodelovanja v okrožju. Vsak teden skupaj s centrom za begunce, prostovoljci in študenti Univerze HAN organizirajo srečanja za podporo ljudem, ki se želijo naučiti nizozemščine. Povpraševanja je več, kot zmorejo zagotoviti podpore.

Projekt LeesBeest (Bralna pošast) je sveža ideja, ki je namenjena krepitvi jezikovnih in bralnih spretnosti mladih ter krepitvi sodelovanja med šolami in knjižnico. Knjižnica Wijchen je razpisala likovni natečaj za maskoto projekta. Po zmagovalni ilustraciji devetletne deklice so izdelali pošast, ki jo uporabljajo pri projektih in bibliopedagoškem delu. Šolske knjižnice so namreč  organizirane drugače kot pri nas. Ne vodijo jih šolski knjižničarji, pač pa knjižničarji iz splošnih knjižnic. V povprečju so odprte 10 ur na teden, tudi knjižnično zbirko imajo zelo majhno. Splošna knjižnice in šolska knjižnica podpišeta sporazum, s katerim se dogovorita za sodelovanje, izvajanje različnih projektov in oskrbo s knjižničnim gradivom, ki jim ga dostavljata splošna knjižnica in podporna regijska organizacija.

 

Slika 14: Maskota LeesBeest in kolo, s katerim bibliotekar Martin obišče osnovnošolce

 

 

• ROZET – De Bibliotheek Arnhem

 

Zgodovina je pustila močan pečat v mestu Arnhem in v knjižnici so na navdihujoč način povezali preteklost, sedanjost in prihodnost.  Splošna knjižnica v Arnhemu je del centra ROZET, ki vključuje še muzej, galerijo, kulturni center in ljudsko univerzo ter tako skupaj sooblikujejo prostor kulturnih srečevanj, raziskovanj in osebnega razvoja. Kulturna dediščina Arnhema in okolice je na ogled obiskovalcem z razstavo edinstvenih predmetov in zgodb iz zbirk muzeja v muzejskih prostorih centra Rozet. Posamezni razstavni eksponati pa obiskovalca spremljajo v razstavnih vitrinah na vsakem koraku skozi center.

 

Slika 15: Knjižnica, kjer se srečuje preteklost, sedanjost in prihodnost

Poleg nacionalnih programov BoekStart in IDO, izvajajo tudi nacionalni projekt Taalhuis (Jezikovna hiša), ki je namenjen podpori priseljencem, ki se želijo naučiti jezika. Poleg nizozemščine pa tu poučujejo tudi angleški jezik, trenutno pa so zaradi vojne v Ukrajini in večjega števila beguncev okrepili tudi ponudbo e-časopisov in  knjig v ukrajinskem jeziku ter pomoč pri urejanju formalnega statusa beguncem.

DigiTaalhuis je program v okviru katerega nudijo pomoč vsakemu, ki se sooča s težavami branja, pisanja ali uporabe računalnika. Pomoč je lahko vodena, skupinska ali individualna, lahko pa se uporabniki učijo samostojno s pomočjo materialov in orodij, ki jih ponujajo.

Projekt 55 plus organizira umetniške kavarne po mestu , kjer se zberejo ljudje z enakimi interesi in ob neformalnih srečanjih izmenjujejo spoznanja, izkušnje ali skupaj ustvarjajo v prijetnem vzdušju.

Blijven meedoen (Sodeluj naprej) je program za šibke ostarele v varstvenih ustanovah in dnevni oskrbi, kjer strokovno usposobljeni učitelji umetnosti izvajajo likovne, glasbene, plesne, gledališke ali jezikovne delavnice.

Program CLOCK je neformalna učna pot za samouke umetnike, samozaposlene v kulturi in kulturne organizacije,  združene v mednarodno skupnost ustvarjalcev v kulturno-umetniškem sektorju, aktivnih v 9 evropskih državah, in se zavzema za priznavanje v praksi pridobljenih veščin, znanj in izkušenj.

 

Povezani smo močnejši

 

Skupno učenje, izmenjava znanja, medsebojno navduševanje  ter osebna rast in razvoj so stebri delovanja knjižnice v procesu vseživljenjskega učenja tudi na Nizozemskem.  S svojim dobro razvitim osnovnim izobraževalnim sistemom trdno oblikujejo družbo znanja in napredka, a se hkrati zavedajo, kako pomembno vlogo pri tem ima vseživljenjsko učenje, ki se odvija v knjižnicah. Ker so raziskave pokazale drastičen upad bralne pismenosti, ki je predpogoj informacijske in digitalne pismenosti, v mestu Amsterdam že načrtujejo programe bralne ofenzive. Knjižnice kot prostor srečevanja, sodelovanja, ustvarjanja, učenja in navdiha tudi v času digitalne preobrazbe pomembno sooblikujejo podobo družbe in prihodnosti, s svojimi programi spodbujajo učeče se odrasle k razvoju ter pripomorejo k zmanjševanju neenakosti v družbi. Pestrosti programov ne bi bilo brez predanih, strokovno usposobljenih prostovoljcev, ki so v veliko pomoč knjižnicam pri izvedbi vseh aktivnosti.

 

 

Prispevek pripravila Helena Brulc, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

 

Fotografije: Alenka Murgelj, Helena Brulc