#športajmoinberimo
Spremljajte projekt #športajmoinberimo.
Kaj brati, da diši po športu?
Vsak mesec nove namige za kakovostno branje dobite na povezavi:
»Kamorkoli greš, moraš imeti odprte oči. Knjige in šport omogočajo poseben način potovanja. Bistveno pa je s koliko odprtimi očmi potuješ.«
Tokrat smo športali in brali v družbi nekdanjih vrhunskih športnikov Tadeje Brankovič, Darka Đurića in Martina Hvastije. Upokojena biatlonka, upokojeni slovenski paraolimpijski plavalec in upokojeni kolesar so ponovno dokazali, da so vrhunski športniki in športnice izjemna živa knjižnica. Takšna, ki kipi od znanja, izčiščenosti, aktualnosti in preverjenosti. Njihove misli so odraz njihovih izkušenj in ob tem so podkrepljene še s predanostjo in notranjo motivacijo.
Darko je spregovoril o svojih prvih bralnih začetkih na krušni peči. In ga je zanimalo, ali mladi sploh vedo, kaj je to krušna peč. Na to vprašanje je dobil pozitiven odgovor. Na naslednje njegovo zastavljeno vprašanje, ali je kdo bral roman Vinetou, sem roko dvignila le jaz in dobila odgovor, da to pa res ne šteje. Tako sta Darko in Martin težko pojasnila, kako zelo bistvenega pomena je povezanost pri športnikih, takšna povezanost, ki sta si jo delila Vinetou in Old Shatterhand. »Le spogledala sta se, ali pa niti to ne. Pa je bilo to to. Vedno sem si želel biti Vinetou. On je vedno vedel več kot drugi.« Martin Hvastija je svoje razloge za branje navezal na zgodbo tega literarnega junaka, lastnosti katerega so zelo cenjene tudi v športu, kar kot slovenski selektor in direktor kolesarskih ekip dobro pozna.
Vsi trije gostje so z nami podelili izkušnjo domačega branja. Tam se je začelo tako branje kot šport. Tadeja nam je zaupala, da je bila njena mama zelo nesrečna, ker Tadeji niso ležale obnove literarnih del v sklopu šolskih obveznosti. Ni šlo in ni šlo. Je kdaj pomagala tudi mami, nam je zaupala Tadeja. No, sedaj pa ima Tadeja svojo prvo knjigo, ki pa zagotovo ne bo zadnja. Martin se je spomnil svoje prve prebrane knjige, bila je slikanica z velikimi črkami in zelo težko jo je bral in ne spomni se prav, ali jo je sploh prebral do konca. Ko so pri enem od njegovih sinov zaznali bralne težave, ki so se kasneje pokazale povezane z disleksijo, mu je bilo zelo samoumevno, da mu bo bral na glas. In sta prebrala tako tudi sedem delov kultne knjige za to generacijo otrok, torej Harryja Potterja. Morda pa je Harry Potter za to generacijo otrok nekaj takšnega kot je bil Vinetou za našo generacijo?
Vsak od teh gostov se je mladih dotaknil s svojimi izkušnjami. Najprej so bili mladi zadržani, a prišel je njihov trenutek, ta je vedno na koncu, ko lahko stopijo po avtogram.
Nekaj misli, ki sem jih ujela v svoj zvezek.
»Preberemo vse, kar je za otroke in mladino v šestih knjižnicah v radiju 10 kilometrov, kjer pač mi živimo.« Martin Hvastija
»Danes je kolesarstvo, šport na sploh, drugačen kot nekoč. Vstopila je znanost in to skozi velika vrata. Vrhunski šport te nauči, da znaš razmišljati s svojo glavo, da opazuješ in poslušaš svoje telo. Kadar kdo prepozna talent, še ne pomeni, da ga bo realiziral. Tadej in Primož sta v sebi prepoznala ta talent. A da ga uresničiš, rabiš znanje. Včasih, če sem hotel kaj izvedeti o športni medicini, športni psihologiji ali prehrani športnika, sem moral v knjižnico. Pa še to ne v Delavsko, temveč v NUK. Danes je precej vsega na intranetu in lažje dostopno. A tudi tukaj je potem še bolj potrebno ločiti zrnje od plevela.« Martin Hvastija
»Ja, najprej je bilo v načrtu igrati sedečo odbojko. Ko so mi ponujali plavanje, sem rekel, da naj te ploščice šteje kdo drug. A sem hitro spoznal, če ekipa ni homogena, se lahko en še tako trudi, pa mu ne bo uspelo. Pa sem šel v vodo in raziskoval svoje lastne meje. Ko dobiš potrditev, ko premagaš sebe, potem ni meja, hočeš več. Vedno sem bil nemiren, vedno sem hotel premikati meje, svoje in sistemske.« Darko Đurić
Tadeja je tokrat razkrila še svojo zgodbo o izgorelosti v športu. Ko želiš delati več za dosego boljšega rezultata, greš lahko prehitro »na preveč«. Telo rabi počitek, počitek je del treninga. »Ko nekoga kopiraš, da bi dosegel njegov rezultat in ga celo presegel, ker je to tvoj cilj, nisi na pravi poti do uspeha. Si na pravi poti do izgorelosti. Telo enkrat reče NE in to žal pogosto, ko je že prepozno, da odreagiraš na psihični ravni. Zato je komunikacija nujna. Vi, dragi mladi športniki in športnice, morate povedati, kaj doživljate na treningih ali tekmah, ker trenerju se sanja ne, kakšen je vaš čustveni odziv na treninge ali tekme. Notranja želja mora biti prvo vodilo.«
»Ko nekoga gledaš zraven sebe in začneš tekmovati z njim ali drugimi, zmrzneš. Tekmovati moraš vedno sam s seboj.« Darko Đurić
Dotaknili so se tudi tekmovalnosti, finančnih tokov v mladinskem športu in po končani športni karieri, toksičnega okolja v športu, razlogov, zakaj končati kariero, kakšno vlogo imajo poškodbe, kako jezo spremeniti v pozitivno čustvo in kakšen bi bil naslov knjige, če bi jo napisali. Martin je ob svojem razmišljanju pokazal, da knjige ni enostavno napisati, še manj enostavno ji je dati pravi naslov. Darko pa bi še nekaj ustvaril, preden bi se lotil knjige. Tadeja že ima knjigo, a njene misli jo vodijo do naslednje. Vsekakor si želimo, da Darko in Martin ujameta svoje misli, izkušnje, znanje in občutke na papir in jih tudi tako delita med mlade športnike.
Če bi izbrala misel, ki gre z menoj do naslednje postaje našega potovanja in ki bo morda ostala z menoj, bi bila tokrat ta Darkova: »Ljudje si zelo radi vzamejo pravico, da določajo naše limite.« A ni tako tudi pri branju, kaj kdo zmore prebrati, dojeti, sprejeti, prenesti, ko mu podamo knjigo na njegovo življenjsko pot?
Iz zapisov Sabine Fras Popović, koordinatorice projekta #ŠIB iz Mariborske knjižnice
Foto: arhiv Olimpijskega komiteja Slovenije in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto
V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo v letu 2021 prvič sodelovali v nacionalnem projektu #športajmoinberimo.
V našem prireditvenem atriju so mlade športnike, dijake 2. in 3. letnika športnega oddelka novomeške gimnazije in učence s statusom športnika 9. razreda OŠ Otočec, nagovorili nekdanji rokometaš Uroš Zorman, nekdanji smučar Andrej Miklavc ter novomeški maratonec Primož Kobe. Slišali smo mnoge zanimive zgodbe, ki jih je spisala njihova športna pot, preko katerih lahko s svojimi bogatimi izkušnjami in nasveti pripomorejo, da bo pot do cilja za mlade, ki svojo pot šele dobro začenjajo, krajša in lažja.
Pri tem so v njihov vsakdan pomembno vpete tudi knjige, s katerimi so si pomagali, kadar so naleteli na težave, si pomagali pri psiholoških pripravah ali si krajšali čas med potjo do tekmovanj. Primož Kobe je povedal: »Ko je športnik poškodovan, je na dnu. V teh težkih časih je zelo dobro kaj prebrati. Iz knjig sem črpal energijo za nadaljevanje in pripravo načrta za svojo vrnitev.« Andrej Miklavc je mladim položil na srce, da ti šport da potrpežljivost, vztrajnost in po njegovem mnenju »temeljno človekovo vrlino – brutalno iskrenost do samega sebe, kar ti pomaga, da si iskren tudi do drugih«. Je tudi avtor knjige z naslovom Šepetalec športnim otrokom: zakaj imajo otroci radi šport in kako jih starši pri tem spodbujamo?, ki staršem ponuja napotke, kako narediti otrokom šport zabaven. Uroš Zorman, katerega biografijo, ki nosi naslov po njegovih najpogosteje izrečenih besedah »tako, kot sem rekel«, lahko prebiramo od lanskega leta, je poudaril, »da je bistveno, da so otroci nečemu predani, tudi če je to rekreativni šport«.
Pogovor z olimpijci, ki ga je povezoval novinar Igor Vidmar, je zaokrožil Janez Penca, tudi sam nekdaj vrhunski športnik, danes pa založnik, urednik in prevajalec, z besedami: »Zame je knjiga kot rajski vrt, iz katerega rastejo nova življenja.«
Projekt #športajmoinberimo je ena od aktivnosti za uresničevanje Nacionalnega medresorskega programa za spodbujanje branja med mladimi športniki. Program je oblikovan v sodelovanju med Ministrstvom za kulturo RS, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport RS, Zavodom RS za šolstvo, Javno agencijo za knjigo, Olimpijskim komitejem Slovenije in splošnimi knjižnicami.
Ciljna skupina so mladostniki med 15. in 19. letom starosti, ki večino svojega prostega časa namenijo športu oz. dijaki s statusom športnika. Glavni namen projekta je vplivati na odnos do branja mladih športnikov ter širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v njihovem osebnem, akademskem in športnem življenju.
Program #športajmoinberimo se je odvijal na petih lokacijah, in sicer v Kopru, Mariboru, Kranju, Murski Soboti in Novem mestu.
Seznam priporočilne literature na temo športa
