Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KUHAR Lovro - Prežihov Voranc

pisatelj

(10.8.1893 - 18.2.1950 )

Življenjepis

Lovro kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotljah na Koroškem. Tam je do leta 1907 obiskoval nemško-slovensko dvojezično šolo, nato se je pričel izobraževati sam z branjem knjig. Prek nemških prevodov se je seznanil z deli ruskih pripovednikov, od slovenskih pisateljev pa je nanj vplival zlasti Ivan Cankar. Šele v letu 1912/13 je pričel obiskovati Zadružno šolo v Ljubljani, kasneje, po posredovanju J. E. Kreka, pa na Dunaju tečaj za kmetijsko zadružništvo. Najprej se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah.

Po koncu prve svetovne vojne se je pričel vse bolj vključevati v delavsko gibanje in ukvarjati s politiko. Zaradi aktivnega sodelovanja v takratni ilegalni Komunistični partiji je bil večkrat zaprt, leta 1930 je pobegnil v tujino. Živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil zelo dejaven v OF. V času vojne je bil v italijanskem ujetništvu, kasneje v nemškem koncentracijskem taborišču. Po vojni je bil izvoljen za ljudskega poslanca.

Pisati je začel zgodaj, prvo črtico »V tujino« je objavil leta 1909. Za njegovo pripovedništvo do prve svetovne vojne so značilne teme iz delavskega, kmečkega in potepuškega sveta, ki jih je objavljal v krajših proznih oblikah, zlasti črticah. Njegovo delo spada v obdobje socialnega realizma. Za celotni opus je značilna socialna in nacionalna problematika. Objavljal je v celovški reviji Mir, časopisu Domači prijatelj, kasneje kot emigrant tudi v literarni reviji Sodobnost. Leta 1925 je izdal prvo knjižno zbirko Povesti, leta 1937 pa je izšla novela Boj na požiralniku in drugi spisi.

Sredi tridesetih let je pričel objavljati pod psevdonimom Prežihov Voranc. Prežihovina se je imenovala posest, kjer je bila domačija njegovega očeta, Voranc pa je izpeljanka iz imena Lovrenc. Pod psevdonimom Prežihov Voranc je še pred vojno izdal tri pomembne knjige: romana Požganica (1939)  in Doberdob (1940) ter zbirko novel Samorastniki (1940). Po drugi svetovni vojni je izdal še roman Jamnica (1945) in več krajših del, med katerimi je najpomembnejše mladinsko delo Solzice (1949). V tem obdobju je objavil še nekaj del, med drugim potopis Od Kotelj do Belih vod. Med popotne zapise sodi tudi delo, v katerem je opisal stisko in bedo dolenjskega podeželja Od Mokronoga do Pijane gore. Danes tu poteka Vorančeva pot.

Prežihov Voranc je umrl 18. februarja 1950 v Mariboru.

Viri in literatura

• EJ VI, str. 610 – s sliko.
• ES 9, str. 328-330 (pod geslom Prežihov Voranc).
• Koroški fužinar 18. febr. 1980 (posebna številka, posvečena Vorancu).
• Slov. novejša zgodovina 2005 II, str. 907 - slika.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Slov. novejša zgodovina 2005 II, str. 907.

« Nazaj | natisni