Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KRESAL Rudolf

pisatelj, prevajalec

(26.11.1905 - 23.10.1975 )

Življenjepis

R. 26. nov. 1905 v Ljubljani, u. 23. okt. 1975 v Novem mestu, pok. v Ljubljani. Obiskoval je srednjo tehnično šolo v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1924, nato višjo železničarsko šolo v Beogradu in jo zaključil l. 1926. Po študiju se je posvetil časnikarstvu (časnik Jutro). Deloval je med slovenskimi izseljenci v Vestfaliji (l. 1932). Med 2. svetovno vojno se je l. 1941 vključil v NOB. Po vojni je bil urednik slovenske izdaje Uradnega lista DFJ v Beogradu, novinar pri reviji Tovariš in pri Slovenskem poročevalcu v Ljubljani. Od l. 1949 je bil svobodni književnik. Objavljati je začel v revijah in časnikih ob koncu dvajsetih let. L. 1938 je objavil prvo obsežnejše delo tj. ekspresionistični roman Študent Štefan, l. 1940 novelo Vejica španskega bezga in l. 1941 roman Nikodemova žena. Veliko je prevajal, predvsem iz nemščine. Zadnjih 15 let je živel v Trebnjem. Njegov oče je bil iz Rdečega Kala v trebanjski občini.

Viri in literatura

  • Delo XVIII/30. okt. 1975 št. 254, str. 8 – s sliko.
  • ES 6, str. 8. SK 1996, str. 238.

 

« Nazaj | natisni