Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BARTOL Baltazar

homeopat, nabožni pisatelj

(6.1.1821 - 25.11.1911 )

Življenjepis

R. 6. jan. 1821 v Sodražici, u. 25. nov. 1911 prav tam. Kot duhovnik je služboval po raznih krajih Slovenije. Po nemških izvirnikih je priredil tri nabožne knjige. Bil je znan homeopat. K njemu so po zdravila hodili s Kranjske, Primorske, Štajerske in celo s Hrvaškega. Za zdravila ni računal. Na starost je za misijone dal vsako leto vso svojo pokojnino (500 goldinarjev). Ko je kot župnik služboval na Lipoglavu, je k sebi vzel nečaka z Gore. Ta ga je zaradi večje vsote denarja udaril s sekiro po glavi ter mu presekal prste in roko. Posledice udarcev so se poznale do smrti. Proti nečaku ni hotel nikoli pričati. Resnica je prišla na dan šele kasneje iz pisma, ki so ga našli skritega v nečakovi postelji. Dobil je 10 let zapora.

Viri in literatura

  • Lesjak: Zgodovina Dobravske fare, str. 140 (podatek, da je rojstni kraj Jelovec v sodraški fari).
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 11.
  • SBL I, str. 26.

 

« Nazaj | natisni