Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KRAKAR Lojze

pesnik, prevajalec, urednik

(21.2.1926 - 24.12.1995 )

Življenjepis

R. 21. febr. 1926 v Semiču, u. 24. dec. 1995 v Ljubljani, pok. v Semiču. V l. 1937-1942 in 1945-1946 je obiskoval novomeško gimnazijo. L. 1943 je bil zaprt v italijanskih zaporih (Koper, Prugia) in nato v nemških taboriščih (Dachau, Buchenwald). V l. 1946-1954 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani s prekinitvijo študiral slavistiko. V l. 1947-1949 je bil novinar pri Slovenskem poročevalcu, v l. 1948-1950 odgovorni urednik lista Ciciban, nato novinar kulturne rubrike pri Radiu Ljubljana in v l. 1954-1959 v mladinskem uredništvu. V l. 1959-1961 je bil dramaturg pri TV Ljubljana in nato urednik pri Cankarjevi založbi, istočasno pa je študiral tudi polonistiko na varšavski univerzi. V l. 1965-1975 je bil zaposlen na Univerzi v Frankfurtu, kjer je l. 1970 doktoriral. L. 1976 je postal profesor za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo prvo tiskano delo je bila Večerna pesem, objavljena v Mladinski reviji l. 1946. Nato je sodeloval s pesmimi, članki in prevodi v raznih listih in revijah. Nekaj člankov o slovenski književnosti je objavil tudi v poljskem listu Nowa kultura. Izdal je več pesniških zbirk, prvo, V vzponu mladosti, l. 1919. L. 1962 je izdal pesniško zbirko za otroke Sonce v knjigi. Njegovo prevajalsko delo je obsežno. Prevajal je predvsem iz poljščine. Najvidnejši sta antologiji Poljska lirika dvajsetega stoletja in Sodobna mongolska lirika. L. 1977 je prejel Prešernovo nagrado.

Viri in literatura

• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [32] - slika.
• ES 5, str. 369-370 – s sliko.
• LPJ III, str. 387-389.
• Rast VII/mar. 1996 št. 1/2, str. 8-9.
• Slovenska književnost 1945-1965. I, str. 121-128 - s sliko.

Slikovni material

• ES 5, str. 370.
• Slovenska književnost 1945-1965. I, str. [123].
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [32].

« Nazaj | natisni