Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BARTEL Anton

jezikoslovec, kulturni delavec, leksikograf

(27.11.1853 - 1.9.1938 )

Življenjepis

R. 27. nov. 1853 v Mirni Peči, u. 1. sept. 1938 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, na Dunaju je študiral filologijo (bil je slovenist in klasični filolog) in diplomiral l. 1877. Profesorsko službo je nastopil l. 1877 kot suplent na gimnaziji v Trstu, služboval je na gimnaziji v Celovcu, od l. 1882-1909 pa na ljubljanski klasični gimnaziji. Preizkusil se je tudi kot pripovednik, napisal je ljudsko povest o dogodkih iz Napoleonove dobe Pomladni vetrovi (Kres, 1881) in povest Tihodolski učitelj (rokopis). Kmalu po njegovem prihodu v Ljubljano se je Mohorjeva družba iz Celovca obrnila nanj, naj pregleda Janežičev Nemško-slovenski slovar, za novo izboljšano izdajo. L. 1889 je oskrbel tretjo izdajo tega slovarja, ki ga je Lekše v Domu in svetu označil kot naš najboljši slovar. Bil je eden najožjih sodelavcev Maksa Pleteršnika, ko je le-ta pripravljal svoj veliki slovar. Določitev naglasa je v glavnem njegovo delo, kar je Pleteršnik sam omenil v uvodu slovarja. L. 1805 je s pomočjo Pleteršnika in Pintarja pripravil četrto, zelo razširjeno izdajo Janežičevega slovarja (906 str.), predvsem z gradivom iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja, ki je medtem že izšel. Uredil je tudi devet zbornikov Slovenske Matice (1890 – 1898). Bartel se je kot jezikoslovec navezoval neposredno na dediščino Levstika in nadaljeval njegovo delo za utrditev slovenskega knjižnega jezika.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 343.
• Mentor XXV/1937-38, str. 81 – slika.
• SBL I, str. 25.

Slikovni material

• Mentor XXV/1937-38, str. 81.

« Nazaj | natisni