Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOVAČ ARTEMIS Tita

pisateljica, prevajalka, publicistka

(18.9.1930 - 11.3.2016 )

Življenjepis

Rojena 18. sept. 1930 v Novem mestu (hči Jožeta in Marije Kovač, nečakinja skladatelja Marjana Kozine), umrla 11. mar. 2016 v Topolšici. V Novem mestu je živela do leta 1941, ko sta se z materjo preselili v Ljubljano. V Ljubljani je končala gimnazijo in leta 1956 diplomirala iz kemije na Kemijski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 je opravila bibliotekarski izpit. Po diplomi je nekaj let delala kot inženirka kemije v tovarni mila Salvetti v Piranu. V letih 1956-1963 je delala v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani, nato je bila dve leti (1963-1965) knjižničarka na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Od leta 1970 dalje je živela večinoma v Grčiji, kjer je delala kot turistična vodička po Grčiji in Sveti deželi. Kemijski stroki se je avtorica oddolžila z zelo odmevno knjigo Kemiki skozi stoletja (1984). Pisala je tudi radijske igre, scenarije za izobraževalne oddaje pri RTV. Najbolj znana je kot avtorica številnih zgodovinskih romanov o velikih osebnostih in njihovi vlogi v zgodovini. Doslej je v svojih delih obravnavala J. V. Valvasorja (Spomini barona Valvasorja, 1973), Štefana Dečanskega (1974, knjigo je izdala pod psevdonimom Mira Ceti), Žigo Zoisa (Najbogatejši Kranjec, 1979), Janeza Bleiweisa (Slovenski orator, 1990), prvega grškega predsednika Joannisa A. Capodistriasa (Grški feniks, 2003) in ponovno Janeza Vajkarda Valvasorja (Kako je nastala knjiga o deželi Kranjski, 2005). Leta 2000 je objavila knjigo kratke proze Dva tisoč ter tudi prevedla nekaj del: Kemijo Toma Leadbetterja Cottrella (1967) in Materino ljubezen Jorgosa Maniotisa (1987). Leta 1984 je prejela Levstikovo nagrado, leta 1990 je postala častna občanka Občine Novo mesto.

Viri in literatura

• DL 30. maja 1985 št. 22, str. 15 – s sliko.
• ES 16, str. 110-111.
• Književni glasnik Mohorjeve družbe XIV/1974 december, str. 3.

Slikovni material

• Zasebna last.

« Nazaj | natisni