Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOS Jože

zgodovinar, geograf

(27.7.1908 - 10.7.1969 )

Življenjepis

R. 27. jul. 1908 v Novem mestu, u. 10. jul. 1969 v Ljubljani.  Od leta 1918/19 do leta 1925/26 se je šolal na novomeški gimnaziji. V dijaških letih se je vneto udejstvoval v dijaškem društvenem življenju. Na ljubljanski univerzi je končal študij zemljepisa in zgodovine. V času študija je bil usmerjen proti režimu in je sodeloval pri akcijah ljubljanskih študentov. Bil je znan tudi kot vnet jamar.

Ob začetku vojne je bil nameščen na meščanski šoli v Črnomlju. Skupaj s svojim direktorjem Karlom Šterbenkom in nekaterimi kolegi se je takoj vključil v organizacijo OF. Spomladi leta 1942 je z nekaterimi profesorji odšel v partizane. Kasneje je bil razporejen v XII. brigado, od tu pa je bil leta 1944 kot profesor zemljepisa poklican za inštruktorja v oficirsko šolo Glavnega štaba Slovenije v Metliki. Na tem mestu je ostal do osvoboditve.

Po osvoboditvi mu je bila dodeljena naloga organizirati novo založniško hišo. Postal je prvi direktor Državne založbe Slovenije in jo vodil skoraj dvajset let. Pozneje je odšel na službeno mesto v Beograd, a se je kmalu umaknil v srednješolsko službo v Prijepolje.

Umrl je v Ljubljani, pokopan je na Žalah.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 365.
• DL 31. jul. 1969 št. 31, str. 5 – slika.

« Nazaj | natisni