Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOMELJ Milček

umetnostni zgodovinar, častni občan

(16.11.1948 )

Življenjepis

R. 16. nov. 1948 v Novem mestu (sin Boga K.). Obiskoval je novomeško gimnazijo, kjer je maturiral l. 1967. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino in slovenščino. Diplomiral je l. 1973, l. 1975 magistriral in l. 1984 doktoriral.

Od l. 1977 je delal kot bibliotekar v Arhivu Slovenije. V l. 1982-1984 je bil kustos v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in sodelavec Božidarja Jakca. Od l. 1985 dalje je bil zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil l. 1989 izvoljen za izrednega profesorja za zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti jugoslovanskih narodov. Raziskuje novejše slov. slikarstvo 19. in 20. stol., posebej ekspresionizem, partizansko grafiko in delo Jakca, Maleša, Globočnika, Vavpotiča, odnos med likovno umetnostjo in literaturo. Njegova prva raziskava je bila predstavitev Vladimirja Lamuta. Kot dober poznavalec Jakčeve umetnosti je sodeloval pri postavitvi galerije Jakčev dom v Novem mestu in l. 1988 zanjo pripravil celovit katalog. Objavil je nad 1500 besedil, vrsto monografij, razprav, študij idr. (Novomeška knjiga 2007, Črnomaljska in metliška knjiga 2010). L. 1977 je izdal pesniško zbirko Oznanjenje pogleda in leta 2008 pesniško zbirko Otoki sanj.  Je član slovenskega centra PEN in od  l. 2008 predsednik Slovenske matice.

Je dobitnik študentske Prešernove nagrade, Župančičeve nagrade, častne plakete ZDSLU, leta 2009 pa je pridobil naziv častni občan Novega mesta.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 463.
  • Dolenjski razgledi 2. nov. 1984, str. 35 - slika.
  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 240.
  • DRazgl 2. nov. 1984 št. 3 sn. 5, str. 34 – s slikami.
  • ES 5, str. 211.

Slikovni material

  • DRazgl 2. nov. 1984 št. 3 sn. 5, str. 34.
  • Dolenjski razgledi 2. nov. 1984, str. 35.

 

« Nazaj | natisni