Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOMELJ Bogo

bibliotekar, publicist, urednik, Čopov nagrajenec, Trdinov nagrajenec

(25.5.1915 - 18.9.1981 )

Življenjepis

R. 25. maja 1915 v Novem mestu, u. 18. sept. 1981 prav tam (v osmrtnici v Delu napačen datum smrti 19. 9.). V Novem mestu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto, po tretjem semestru je zaradi pomanjkanja denarja študij opustil in šel k vojakom. Že kot dijak in študent se je zavezal knjižničarstvu, saj je že davnega leta 1927 začel delovati kot knjižničar v knjižnici Narodne čitalnice, kasneje preimenovani v Javno čitalnico Sokolskega društva, kjer je ostal do leta 1940. L. 1943 je postal varuh knjižnic in arhivov na osvobojenem ozemlju. Prvo službo je nastopil leta 1945 kot član Komisije za ugotavljanje škode na kulturnih in zgodovinskih predmetih za vso Dolenjsko. L. 1946 pa je bil imenovan za upravnika Študijske knjižnice v Novem mestu, ki jo je vodil do upokojitve leta 1978. V knjižnici je Bogo Komelj postavil temelje domoznanske dejavnosti, vodil je matično službo ter načrtoval in razvijal mrežo krajevnih knjižnic. Posebno skrb je namenil razstavni dejavnosti knjižnice ter pridobivanju redkega in dragocenega knjižnega in neknjižnega gradiva. Pod njegovim vodstvom se je Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto razvila v izjemno pomembno kulturno ustanovo za celotno Dolenjsko in Belo krajino, po svoji odličnosti prepoznavno v celotnem slovenskem prostoru. Napisal je vrsto publikacij, v katerih je obravnaval položaj knjižničarstva, npr.: Kulturni delež Dolenjske (1957), Sto let javnega knjižničarstva v Novem mestu (1965), Trideset let Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu (1976), Knjižnice v občini Novo mesto ob koncu leta 1976 (1977). Kot publicist je objavil tudi naslednje publikacije: Dr. Niko Županič (1972), Devetdeset let telovadbe v Novem mestu (1977), 130 let Godbe na pihala (1979), 25 let ŠŠD Pionir Novo mesto (1979). Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: odlikovanje svobod III. stopnje (1955), orden dela III. razreda (1957), orden zaslug za narod s srebrno zvezdo (1962), Čopovo diplomo (1967), orden zaslug z zlatim vencem (1967), Trdinovo nagrado (1972), diplomo Saveza društava bibliotekara Jugoslavije (1974), priznanje OF slovenskega naroda (1975) itd.

Viri in literatura

• Bogo Komelj: (1915-1981): ob devetdesetletnici rojstva (2005).
• DL 29. maja 1975 št. 22, str. 31 – s sliko.
• DRazgl 10. dec. 1981 4. sn. št. 5, str. 79.
• ES 5, str. 210-211 (podatek, da je u. 19. sept. 1981).
• Rukše-Kristan Slavka: Bogo Komelj - knjižničar in publicist (1988).
• Trideset let Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu (bibliografija).

Slikovni material

• DRazgl 10. dec. 1981, str. 79.

« Nazaj | natisni