Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOLENC Janez

pesnik, pisatelj, Trdinov nagrajenec

(23.10.1922 - 6.4.2014 )

Življenjepis

Rojen 23. okt. 1922 na Mirni, umrl 6. apr. 2014 v Novem mestu (pokopan na Mirni). Nekaj let je bil s starši v Kanadi in po njihovi vrnitvi v domovino postal sirota. Zanj so skrbeli Celarjevi na Mirni. Tri leta osnovne šole je obiskoval na Mirni, nato pa v Marijanišču v Ljubljani, kjer je bival še nadaljnjih osem let, ko je obiskoval klasično gimnazijo. V Marijanišču so mu bili prefekti med drugimi: Cene Kranjec, Jože Peterlin, Janko Moder, Ivan Čampa, Wolbank, Stanislav Lenič, ravnatelj pa dr. Jože Pogačnik. Tu je začel pesniti in postal urednik z roko pisanega Plamena. L. 1942 je maturiral in se vpisal na slavistiko (slovenščina in ruščina), nato pa je bila ljubljanska univerza zaprta. Pred zapori v Ljubljani in pred lakoto se je med vojno zatekel v Sežano, kjer je ostal do leta 1945. Vrnil se je domov, bil med potjo aretiran in zaprt devet mesecev in pol. Doma je organiziral kulturno delo s slikarjem Janezom Varlom, se po odslužitvi vojaškega roka v Makedoniji vrnil na univerzo, bil leta 1953 spet mobiliziran za Trst, tako da je končal študij šele l. 1954. Takoj je bil kot učitelj nastavljen v Novem mestu, kjer se je priključil pišočim, ki so nastopali po raznih krajih, na gimnaziji je bil mentor Stezic. Nato je bil deset let na učiteljišču, se spet vrnil na gimnazijo, bil glavni urednik Letnih poročil in nekaj let spet mentor Stezic. Pisal je tudi v Dolenjske razglede in izdal osem pesniških listov: Pesniški list 1985, Pozeba pomladi 1985, Vodnjak ob cesti 1985, Krik 1985, Močvirje 1986, Neizgorljivi pogledi 1987, V otrpli čas 1987; za otroke pa: Živ žav, da bo zdrav 1988. Nakopičeno delo je začelo izhajati, ker ni mogel izdajati prej. Pesniške zbirke: Jesen viharnik 1991, V Deveti deželi 1991, Pogovor z mrtvimi 1992, Sredi vsega 1993, Pesem ubitega navčka 1994, Goreča sveča 1994, Žarčenja 1995, Otroštvo v srcu 1997, od teh jih je Silvester Mihelčič uglasbil preko 20, peli so jih po vsej Dolenjski. Proza za otroke: Kurji Marko 1995. Proza: Čudna pota 1998, roman, Vrnitev 2002, roman. Novele in črtice: Mikunda in Mikundiči 1997, Iskanje v blodnjah 1998, Odtisi na duši 2000. Pesniške zbirke zgodnjega obdobja: Most med nevidnima bregovoma 1997, Svetloba pred nočjo 2000, Nergaške in paberki 2002, Pojoča razmišljanja 2000, Lebdenje v praznini? 2004. Nastopal je tudi na več literarnih večerih, na radiu Ljubljana večkrat, bil upoštevan v Leksikonu slovenske književnosti in v Slovenskem kdo je kdo, sodeloval je v mnogih revijah in almanahih. Trenutno objavlja v Rasti in Zvonu. L. 1992 je prejel Trdinovo nagrado in l. 1996 Županovo priznanje.

Viri in literatura

• Bajt D.: Slovenski kdo je kdo 1999, str. 238.
• DRazgl 19. dec. 1974 št. 7, str. 120 – slika.
• Osebni podatki, nov. 2005
• Slovenska književnost 1996, str. 203.
• Tone Jakše: Naše korenine 1998, str. 78-79 - s sliko.

Slikovni material

• Dolenjski razgledi 19. dec. 1974, str. 120.
• Naše korenine 1998, str. 78.

« Nazaj | natisni