Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOLENC Črtomir

kulturni delavec, politični delavec

(14.6.1914 )

Življenjepis

R. 14. jun. 1914 v Zagorju ob Savi. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Kočevju, kjer je l. 1935 maturiral. Na ljubljanski univerzi je študiral pravo in diplomiral l. 1941. Med 2. svetovno vojno je aktivno sodeloval v NOB od l. 1941. V l. 1942-1943 je bil v internaciji v Gonarsu in Monigu pri Trevisu, nato pri partizanih, kjer je bil šef propagandnega oddelka v XXX. diviziji in v sodnem oddelku IX. korpusa. Po vojni je opravljal politične in sodne funkcije, od l. 1965 do upokojitve je bil direktor podjetja Primorski tisk in Založbe Lipa v Kopru. S sodelavci je kot odgovorni urednik pripravil zbornik Ozimski sporazumi. Deloval je v Jugoslovansko-italijanskem odboru za manjšinska vprašanja; zlasti se je zavzemal za uveljavljanje pravic zamejskih Slovencev in za pravice italijanske narodnosti v Istri, ožje področje njegovega delovanja pa sta bila kultura in šolstvo. Bil je prvi predsednik sveta enotne primorske revije Primorska srečanja in med pobudniki za njeno izdajanje. Na družbenem in kulturnem področju je opravljal veliko nalog. Prejel je več odlikovanj, tudi italijansko odlikovanje Commenda.

Viri in literatura

  • Prim. SBL 8. sn., str. 103-104.

 

« Nazaj | natisni