Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOČEVAR Ivan

gradbenik, Kraigherjev nagrajenec

(29.6.1921 - 11.12.1978 )

Življenjepis

Rodil se je 29. junija 1921 v Vavpči vasi v Beli krajini. Končal je srednjo tehnično šolo v Ljubljani, nato pa je vojna prekinila njegovo nadaljnje šolanje. Vojno je preživel kot interniranec v italijanskih zaporih in nato kot ilegalec v Ljubljani.

Leta 1946 se je zaposlil pri podjetju GP Gradis in nato pri Ministrstvu za gradnje LRS v Ljubljani. Od septembra 1948 je bil zaposlen v SGP Pionir v Novem mestu. Bil je odgovorni vodja raznih gradbišč in šef sektorja Novo mesto.

Podjetje je bilo sicer ustanovljeno že v začetku leta 1946, ko je po sklepu Ministrstva za gradnje Slovenije Okrožni ljudski odbor v Novem mestu ustanovil gradbeno podjetje »Novograd« s sedežem v Novem mestu za potrebe Dolenjske z nekaj več kot dvesto zaposlenimi. Delovna organizacija je pričela delati na objektih na področju Dolenjske, kasneje pa tudi v Beli krajini, na Kočevskem in v Posavju. Marca 1947 je vlada iz Novograda ustanovila Splošno gradbeno podjetje »Pionir«. Po letu 1948 je Pionir razširil svojo dejavnost in povečal število zaposlenih. V prvi polovici 50-ih let pa je prišlo zaradi zmanjšanja rasti celotnega gospodarstva in zmanjšanja investicij v gradbeništvu do zastojev, kar se je poznalo tudi pri poslovanju Pionirja.

Leta 1956 je bil Ivan Kočevar imenovan za vršilca dolžnosti direktorja, tri leta zatem pa za glavnega direktorja SGP Pionir. Podjetje je moralo takrat reševati svoj težavni položaj zaradi krčenja proizvodnje tudi z odprodajo proizvodnih sredstev. Tehnične in organizacijske spremembe, ki jih je uvedel, so kmalu uspele konsolidirati podjetje, da se je hitro razvijalo. Posebno pozornost je posvetil šolanju in zaposlovanju strokovnih kadrov in okrepitvi strokovnih služb podjetja. Razširil je tržišče, uvedel je nove delovne postopke in industrijski način gradnje. S tem je SGP Pionir uvrstil med pomembna gradbena podjetja v tedanji Jugoslaviji. Med zaposlenimi je bil priljubljen in spoštovan.

Ivan Kočevar je bil večkratni odbornik okrajne in občinske skupščine ter poslanec republiške skupščine. Za svoje delo je med drugim prejel medaljo zaslug za narod, medaljo dela in red dela z zlatim vencem. Leta 1974 je prejel Kraigherjevo nagrado za izjemne gospodarske dosežke.

Umrl je 11. decembra 1978 v Novem mestu. 

V Novem mestu se po njem od leta 1993 imenuje ulica.

Viri in literatura

  • ES 5, str. 179.
  • NP XXV/1974 št. 1-2, str. 58.
  • DL, 7. sept. 1972, str. 16
  • DL, 18. nov. 1976, str. 24

Slikovni material

  • DL, 7. sept. 1972, str. 16

 

« Nazaj | natisni