Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOBE Jurij

duhovnik, narodopisec

(8.6.1807 - 29.6.1858 )

Življenjepis

R. 8. jun. 1807 v Sodevcih v Beli krajini, u. 29. jun. 1858 na Čatežu pri Zaplazu. L. 1834 je končal bogoslovje v Ljubljani. Kaplanoval je v raznih krajih na Dolenjskem, od l. 1850 je bil župnik na Čatežu. Bil je eden prvih Slovencev, ki so se ukvarjali z narodopisjem. Njegovo literarno in dušnopastirsko delo s spoštovanjem omenja F. Levstik v znamenitem Popotovanju od Litije do Čateža. Zbiral je ljudske pesmi in pravljice v Beli krajini in jih objavljal v Novicah. S pomočjo srbskih in hrvaških pesmi je raziskoval njihovo nošo, jezik, šege in navade, gospodarstvo, pregovore in vraže. Med drugim je pisal o Turkih in Rusih ter krajepisna besedila.

Viri in literatura

  • SBL I, str. 476.
  • SEL, str. 220.

 

« Nazaj | natisni