Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOBE Boris

arhitekt, Prešernov nagrajenec, slikar, Trdinov nagrajenec, univerzitetni profesor

(9.10.1905 - 3.5.1981 )

Življenjepis

R. 9. okt. 1905 v Ljubljani, u. 3. maja 1981 v Laškem. Maturiral je na ljubljanski realki l. 1923 in l. 1929 diplomiral na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani pri profesorju Jožetu Plečniku. Študij je s francosko štipendijo nadaljeval na Academie de la Grande Chaumiere v Parizu (1930-1931), kjer se je posvečal arhitekturi in slikarstvu. Po vrnitvi v Ljubljano je nekaj časa deloval v svobodnem poklicu, l. 1937 je bil imenovan za učitelja risanja na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, l. 1938 pa za mestnega arhitekta v Ljubljani. Med okupacijo je bil interniran v taborišču Dachau. L. 1946 je postal vodja odseka za visoke gradnje in urbanizem pri Mestnem ljudskem odboru Ljubljana, kmalu zatem je bil imenovan za docenta za prostoročno risanje in barvne študije na Oddelku za arhitekturo, sočasno pa tudi za honorarnega profesorja za perspektivo in umetnostno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. L. 1951 je bil izvoljen za izrednega profesorja na tedanji Fakulteti za arhitekturo TVŠ v Ljubljani, redni profesor pa je postal l. 1962. Od 1951-1952 je bil dekan Fakultete za arhitekturo in nato ponovno dekan celotne FAGG (1961-1962). Upokojil se je l. 1975. Univerza v Ljubljani mu je v znak priznanja kot prvemu arhitektu l. 1976 podelila naslov zaslužni profesor. Poleg številnih realizacij na področju arhitekture in urbanizma je pomembno njegovo spomeniško oblikovanje ter slikarstvo, bil je namreč izjemen slikar dolenjske pokrajine. Ukvarjal se je tudi s knjižno ilustracijo, s filmsko in gledališko scenografijo. Zbirka njegovih knjižnih ilustracij se nahaja tudi v Knjižnici Mirana Jarca. Veliko je razstavljal doma in v tujini. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: l. 1949 II. zvezno nagrado za scenografijo prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma »Na svoji zemlji«, l. 1953 Levstikovo nagrado za ilustracije in opremo knjige »Visoška kronika« Ivana Tavčarja, l. 1964 nagrado Mestnega sveta Ljubljane za izvedena dela pri revitalizaciji Stare Ljubljane, l. 1967 nagrado mesta Ljubljane za celovito vizijo starega mestnega jedra in dotedanja izvedena dela, l. 1973 II. nagrado na Mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu za ilustracije in opremo pesniške zbirke »Srednjeveške balade« Janeza Menarta, l. 1976 Trdinovo nagrado za slikarstvo in ilustracije knjige »Bajke in povesti o Gorjancih« Janeza Trdine, l. 1977 Prešernovo nagrado za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo, l. 1982 Plečnikovo nagrado za arhitekturo (posthumno).

Viri in literatura

• Dolenjski razgledi 4. dec. 1969, str. 82 - s sliko.
• ELU III, str. 201.
• ES 5, str. 169 - s sliko.
• Nedeljski dnevnik 13. febr. 1977 št. 42, str. 15 – slika.

Slikovni material

• ES 5, str. 169.
• Dolenjski razgledi 4. dec. 1969, str. 82.

« Nazaj | natisni