Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KNOBLEHAR Ignacij

etnolog, misijonar

(6.7.1819 - 13.4.1858 )

Življenjepis

R. 6. jul. 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, u. 13. apr. 1858 v Neaplju. L. 1837 je spoznal Friderika Baragao in po njegovem zgledu začrtal svojo življenjsko pot. Tako je l. 1839 začel študirati bogoslovje v Ljubljani, nato pa je l. 1841 odšel v Rim, da bi vstopil v misijonarski zavod Propaganda. Vanj so ga sprejeli šele po dolgih dveh letih. L. 1845 je končal študij, leto kasneje pa so ga dodelili novoustanovljenemu apostolskemu provikariatu za srednjo Afriko. L. 1848 je odplul v Kartum, kjer so ustanovili misijonarsko postajo. Po smrti svojega predhodnika je še istega leta prevzel njeno vodenje. Knobleharjeva potovanja po Nilu niso bila zgolj misijonarska, ampak tudi pomembna raziskovalna dejanja. Od 10. nov. 1849 do 7. mar. 1850 je vodil prvo odpravo po Belem Nilu in od vseh svojih predhodnikov prodrl najgloblje v Sudan. L. 1850 je njegova nadaljnja prizadevanja podprl avstrijski cesar Franc Jožef. Knoblehar je za delo v Afriki pridobil še nekaj Slovencev, kupil ladjo Stella matutina (Jutranja zvezda) in opravil še pet potovanj po Nilu. Na teh potovanjih je ustanavljal in vzdrževal misijonarske postaje, vendar mnogokrat neuspešno. V l. 1851-58 je kar 17 od 24 njegovih sodelavcev umrlo. Z zadnjega potovanja se je tudi sam vrnil zelo bolan in 13.4.1858 v Neaplju umrl.

Viri in literatura

• ES 5, str. 165-166 - portret.
• Sandi Sitar: Sto slovenskih znanstvenikov 1987, str. 160-161 - s slikama.
• SBL I, str. 472.
• Znameniti Slovenci 2000, str. 122-123 - s sliko.

Slikovni material

• ES 5, str. 165.
• Sto slovenskih znanstvenikov 1987, str. 160.

« Nazaj | natisni