Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KNEZ Tone

arheolog

(26.3.1930 - 2.8.1993 )

Življenjepis

Tone Knez se je rodil 26. marca 1930 v Laškem. Ljudsko šolo je končal v Laškem, gimnazijo pa v Celju. Takoj po maturi je kot delavec pomagal pri odkrivanju Herakljevega templja v Celju, kot študent je sodeloval pri odkrivanju antičnih grobnic v Šempetru v Savinjski dolini. Februarja 1956 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz arheologije.

Od leta 1955 do 1958 je bil kustos v Zavičajnem muzeju v Bihaću. Tam je uredil prvo stalno zbirko, kasneje pa je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v Golubiću pri Bihaću, kjer so izkopavali naselbino severnoilirskega plemena Japodov. Od leta 1958 naprej je bil vodja arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Tu je najprej preuredil prvo začasno arheološko zbirko v muzeju in se lotil terenskih raziskav na območju osrednje Dolenjske in Novega mesta. Sem sodi izkopavanje halštatskodobnih gomil in keltskih grobov v Kandiji ter izkopavanje keltskorimskega grobišča na Beletovem vrtu. Začel je z izkopavanji na najpomembnejšem železnodobnem najdišču na Kapiteljskih njivah v Novem mestu. Pod njegovim vodstvom so se začela tudi izkopavanja pri Straži pri Novem mestu, Šmihelu pri Žužemberku, v Pristavi pri Trebnjem in Drnovem pri Krškem. V Dolenjskem muzeju, kjer je bil zaposlen skoraj petintrideset let, je na novo preuredil in obogatil arheološki oddelek in pripravil več občasnih razstav arheološkega gradiva.

Zelo pomembno pa je tudi njegovo publicistično delo. Je pisec številnih poročil, člankov in razprav v domačih in tujih publikacijah ter samostojnih publikacij in razprav z znanstvenem vrednotenjem arheoloških najdb. S tem se je uvrstil med vidnejše slovenske arheologe. Udeleževal se je strokovnih posvetovanj, kongresov in simpozijev doma in v tujini in na mnogih sodeloval z referati. Pomembna so zlasti njegova predavanja o izsledkih arheoloških raziskav na tleh Novega mesta s katerimi je seznanjal evropski arheološki svet.

Leta 1974 mu je skupnost muzealcev Slovenije podelila naziv muzejskega svetovalca, leta 1976 pa je prejel diplomo in bronasto plaketo Zveze arheoloških društev Jugoslavije. Bil je prejemnik odličja Zgornje Avstrije, izvoljen je bil za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Doma je že leta 1969 prejel občinsko Trdinovo nagrado in leta 1989 priznanje za življenjsko delo in raziskovanje na področju občine Novo mesto.

Umrl je 2. avgusta 1993 v Novem mestu, pokopan je na šmihelskem pokopališču.

Viri in literatura

• DL 12. avg. 1993, str. 8 – s sliko.
• Dolenjski razgledi 4. dec. 1969, str. 76 - s sliko.
• ES 5, str. 132.
• Naše delo VI/1972 št. 10, str. 6 – s sliko.
• Osebni podatki.

Slikovni material

• Dolenjski razgledi 19. dec. 1974, str. 116.
• Dolenjski razgledi 4. dec. 1969, str. 76.

« Nazaj | natisni