Dolenjski biografski leksikon
Hitro iskanje
Zahtevno iskanje
Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki
Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.
Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.
Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.
Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.
Kratice in okrajšave
Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.
KNAFELC Alojzij
planinec
(23.6.1859
- 26.4.1937
)
Življenjepis
Alojz Knafelc se je rodil 23.
junija 1859 v Šmihelu pri Novem mestu (v virih se pojavlja kot kraj rojstva
tudi Žabja vas).
Po končani gimnaziji v Novem
mestu je najprej nekaj časa delal kot domači učitelj v Škrljevem. Leta 1884 je
kot risar dobil službo pri železnici za gradnjo železniške proge Hrpelje –
Kozina. Nato je bil najprej premeščen v Beljak, kasneje pa v Trst, kjer je
služboval do leta 1915. Do upokojitve leta 1922 je služboval še v Krkonoših na
Češkem in v Zagrebu. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano.
Bil je zunanji član piparjev, prve
organizirane skupine slovenskih planincev, ki so organizirali visokogorske ture
in predavanja. Njihovo poslanstvo je bilo ohraniti »slovensko lice slovenskih
gora«, preprečiti potujčevanje slovenskih gora z nemškimi napisi in kažipoti. Z
njihovim prizadevanjem je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Že med
službovanjem na Koroškem je bil leta 1900 med ustanovitelji ziljske podružnice
Slovenskega planinskega društva, leta 1922 pa je postal načelnik markacijskega
odseka tega društva. V Planinskem vestniku je objavil več člankov, med drugim
leta 1922 tudi navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov, ki so
kasneje izšla še v samostojni publikaciji. Knafelčev seznam smerokazov je leta
1936 obsegal 466 tabel.
Po upokojitvi pa vse do svoje
smrti je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, kjer nanj še danes spominja
plošča na skali ob jezeru. Ko je bil na vrhu Triglava že šestdesetič, je na
novo prebarval Aljažev stolp. Narisal je več planinskih kart Julijcev, Karavank,
Kamniških Alp, Zasavja, Trsta in Gorice z okolico, zemljevida Bleda in Roža, železniško
karto Jugoslavije, relief tržaškega pristanišča itd.
Knafelčeva označba planinskih
poti iz leta 1922 predstavlja rdeč kolobar okoli belega polja. Ta prepoznavni znak
se je uveljavil v vsej nekdanji Jugoslaviji, danes je eden od simbolov
slovenskega planinskega prostora.
Planinska zveza Slovenije od leta
1960 za večletno delo na planinskih poteh prizadevnim markacistom podeljuje
Knafelčevo priznanje oziroma Knafelčevo diplomo za življenjsko delo. Leta 2009
je Pošta Slovenije v njegov spomin izdala priložnostno znamko z motivom
planinske markacije in Alojza Knafelca ter poštni žig.
Umrl je 26. aprila
1937 v Ljubljani.
Viri in literatura
- ES 5, str. 131.
- PV 1937, str. 223.
- PV 1967, str. 314 – slika.
- SBL I, str. 469 (podatek, da je rojstni kraj Šmihel).
Slikovni material
- Planinski vestnik, št. 4, str. 314
« Nazaj | natisni