Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KMECL Matjaž

dramatik, literarni zgodovinar

(23.2.1934 )

Življenjepis

R. 23. febr. 1934 na Dobovcu. Obiskoval je celjsko gimnazijo, kjer je l. 1953 maturiral. L. 1959 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski univerzi, kjer je l. 1970 tudi doktoriral. Od l. 1960 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani. L. 1977 je bil izvoljen za izrednega, l. 1982 pa za rednega profesorja. V l. 1982-1986 je bil predsednik republiškega komiteja za kulturo in član Izvršenega sveta SRS, v l. 1986-1989 je bil član predsedstva CK ZK Slovenije in član predsedstva SRS, v l. 1990-1992 pa član predsedstva Republike Slovenije. Svoje raziskovalno delo je usmeril predvsem v raziskovanje pripovedne proze. Najprej je objavljal literarne kritike in sodeloval pri skupinskih raziskavah. Napisal je več strokovnih knjig. V leposlovju se je uveljavil predvsem kot dramatik, najprej z radijskimi igrami. Pisal je tudi gledališke igre in televizijske drame. V esejistiki se posveča problemom in simbolom slovenstva: goram in planinam (S prijatelji pod macesni), razmeram med kulturo in politiko (Slovenska postna premišljevanja). Napisal je tudi esejistični prikaz Slovenije v knjigi Zakladi Slovenije. Dvakrat, l. 1976 in l. 1983, je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča, drugič skupaj s sodelavci.

Viri in literatura

• Dolenjski razgledi 20. apr. 1972, str. 51 - s sliko.
• Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 229.
• ES 5, str. 107.
• ES 5, str. 107.
• Luc Menaše: Svetovni biografski leksikon, str. 500.
• SGL, str. 392.

Slikovni material

• Dolenjski razgledi 20. apr. 1972, str. 51.

« Nazaj | natisni