Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BAJUK Marko

glasbenik, šolnik

(29.3.1882 - 20.6.1961 )

Življenjepis

R. 29. mar. 1882 v Drašičih, u. 20. jun. 1961 v Mendozi, Argentina.

Po študiju glasbe in klasične filologije na Dunaju je diplomiral leta 1909, nakar se je zaposlil kot gimnazijski profesor v Krškem in nato v Ljubljani. Leta 1920 je ustanovil Pevsko zvezo, l. 1922 pa Društvo učiteljev glasbe in bil do l. 1939 njegov predsednik. Leta 1949 je emigriral v Argentino. Ustanovil in vodil je pevske zbore, zasnoval in bil urednik glasbenih glasil ter učbenikov za pouk petja in glasbe; uglasbil je več ljudskih in cerkvenih pesmi. Glasbeno je deloval tudi v Argentini. Izdal je več učbenikov in gimnazijskih beril za pouk latinščine. Skupaj z Milanom Grošljem je objavil komentarje del Salustija, Cicerona in Ovida. Med drugim je izdal 5 zvezkov za tamburaške zbore (po motivih ljudskih pesmi) in obširno študijo o meri v slovenski ljudski glasbi. Izdal je tudi Vodnik po ljubljanskih pokopališčih (1930).

(V 225 let novomeške gimnazije, str. 342, je podatek, da je r. 29. II. 1883, u. leta 1960.)

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 342.
• SBL I, str. 22.
• Enciklopedija Slovenije. Knjiga 16, str. 7. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
• Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon, str. 33.

« Nazaj | natisni