Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KETTE Dragotin

pesnik

(19.1.1876 - 26.4.1899 )

Življenjepis

Rojen je bil 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici. Od leta 1888 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, v šolskem letu 1890/91 pa je bil na učiteljišču. V petem razredu gimnazije je bil kaznovan zaradi satirične pesmi na škofa Missio. Leta 1895 je bil izključen, ker ni plačal šolnine. V tem času je bil tajnik literarnega društva Zadruga. Tu se je povezal z drugimi člani »moderne«, z Murnom, Župančičem in zlasti s Cankarjem.

V letih 1896-98 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu in tu maturiral. V Novem mestu je ustanovil Zadrugo, ki je po Kettejevem odhodu kmalu razpadla zaradi strahu pred šolsko oblastjo. V Novem mestu je doživel neuslišano ljubezen do Angele Smolove in tu ustvaril ali pa vsaj dobil pobudo za svoje najlepše pesmi. V Angelo naj bi se zaljubil v Kapitlju ob koncu leta 1897. Že kot dijak novomeške gimnazije je objavljal, naprej v Angelčku, Vrtcu, Ljubljanskem zvonu in Novi Nadi.

Po maturi je moral k vojakom v Trst. Tam je zbolel za jetiko, v začetku aprila leta 1899 je bil odpuščen. Na smrt bolan se je vrnil v Ljubljano in umrl v »cukrarni«, pri Murnovi gospodinji 26. aprila 1899. Zadnja leta je bil z drugimi člani »moderne« predvsem v pisnih stikih.

Knjigo njegovih pesmi je leta 1900 uredil in s predgovorom objavil Anton Aškerc pod naslovom Poezije. Kettejevo delo obsega poleg spisov za mladino (otroške pesmi, pravljice, basni) predvsem pesmi. Izšel je iz ljudskih pesmi in klasičnih vzorov. V središču njegovega pesništva so ljubezenske pesmi, najprej študentsko razigrane, igrive, v ljudskem tonu in okolju, nato resnobno sentimentalne, strastne. V sonetni obliki je izpovedoval svojo življenjsko in svetovnonazorsko misel.

Novo mesto je Ketteju postavilo trajno obeležje na več načinov. Pred mestno hišo je Kettejev doprsni kip, ki ga je ustvaril Jakob Savinšek. Na začetku Glavnega trga stoji vodnjak s kitico iz njegove pesmi Na trgu, nastal po zamisli arhitekta Marjana Mušiča. Na začetku Kettejevega drevoreda pa je na hiši številka pet,  kjer je Kette nekaj časa stanoval, vzidana spominska plošča. Poleg ulice je v Novem mestu po Dragotinu Ketteju poimenovana tudi ena od osnovnih šol.

V knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo del njegove literarne zapuščine, med drugim gimnazijski šolski zvezek za nemščino in nekaj gradiva Kettejeve Zadruge. V slikovni zbirki hranimo nekaj likovnih upodobitev pesnika, znan Vavpotičev portret Ketteja s podobo Angele Smola pa se nahaja v Dolenjskem muzeju.

Viri in literatura

• ES 5, str. 59-60 - s sliko.
• SBL I, str. 452.
• Slovenska književnost, str. 187-188.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 102 - s sliko.

Slikovni material

• ES 5, str. 59.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 10

« Nazaj | natisni