Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KERSNIK Alojzija (Slava)

medvojna aktivistka, kronistka

(25.8.1894 - 25.8.1977 )

Življenjepis

Rojena je bila 25. avgusta 1894 na Brdu pri Lukovici. Bila je osmi, najmlajši  otrok pisatelja Janka Kersnika. Odraščala je v družini osmih otrok na gradu Brdu pri materi in stari materi, saj ji je oče umrl, ko je bila stara tri leta.

Osnovno šolo je obiskovala na Brdu, učiteljišče pa v Ljubljani. Vrsto let je učiteljevala v Radomljah, v bližini rodnega kraja. Svoj poklic je imela zelo rada, a ga je zaradi bolezni morala opustiti. Na Brdu se je posvetila vzgoji nečakov in nečakinj. Po očetu je podedovala smisel za literaturo, ob prebiranju njegovih knjig se je že zelo zgodaj navzela izrazitega domoljubja.

Fašistična okupacija države je njeno življenje globoko pretresla. Okupatorska oblast je nasilno preselila družino njenega brata Antona z vso Kersnikovo družino v Srbijo. Sama se je temu izognila tako, da je v obupu spila strup. Ko si je opomogla, se je preselila k sestri Maši Konvalinka v Dolenjske Toplice. Tukaj se je že začel kazati upor proti okupatorju, ki se ga je tudi sama oklenila. Pričela je pisati dnevnik o vsem, kar se je dogajalo okoli nje. Sodelovala je v akcijah zbiranja hrane, oblek in drugega materiala za potrebe partizanov in bolnišnic v Rogu. Preko znancev in sorodnikov v Novem mestu in Ljubljani je pomagala pri organiziranju prihoda v partizane nekaterih pomembnih ljudi. Zaradi svoje aktivnosti je bila po kapitulaciji Italije leta 1943 izvoljena za članico krajevnega odbora OF in predsednico odbora Protifašistične fronte žensk v Dolenjskih Toplicah. Skoraj vsak dan je v dnevnik zapisovala dogodke, premike vojaških enot, njihove spopade in drugo.  V času vojne je bil dnevnik skrivnost, malo ljudi je vedelo zanj, saj se je bala, da ne bi, ob pogostih preiskavah, prišel v sovražne roke. Zavedala se je, da živi v zgodovinskem času in dnevnik dojemala kot za poznejše rodove pomemben dokument tega prelomnega obdobja.

Po končani vojni je dnevniške zapiske izročila kulturnemu delavcu, diplomatu in publicistu Bogdanu Osolniku in njegovi ženi Mari, ki sta jih predala v hrambo Dolenjskemu muzeju.

Viri in literatura

• J. Jarc: Partizanski Rog 1977, str. 372.
• Jana 5. maja 1976, str. 28 – slika.
• Slovenke v narodnoosvobodilnem boju II, str. 322.
• Za življenjske podatke se zahvaljujem predm. učit. Marjani Potočnik v Novem mestu, nečakinji Slavke Kersnik.
• Slavka Kersnik: Topliški dnevnik, Dolenjske Toplice – Občina; Novo mesto – Dolenjski muzej; 2002; str. 5-8 - s sliko
• DL, 4. 6. 1970, str. 4
• DL, 25. 7. 2002, str.5
• Slovenke v narodnoosvobodilnem boju II, str. 322-324

Slikovni material

• Slavka Kersnik

« Nazaj | natisni