Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BAJC Oton

kirurg, medicinski pisec

(13.11.1903 - 22.3.1993 )

Življenjepis

Oton Bajc se je rodil 13. novembra 1903 v Ljubljani. Medicino je študiral v Heidelbergu in Innsbrucku, v nevrokirurgiji se je izpopolnjeval v Berlinu in na Dunaju (1934-35), v pljučni kirurgiji pa v Parizu (1956).

V letih 1938-45 je bil zaposlen na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, v letu 1945-46 v vojaških bolnišnicah na Sušaku, v Opatiji in Crikvenici, leta 1947 pa je bil šef kirurškega oddelka Vojaške bolnišnice v Ljubljani.

8. novembra 1948 je prevzel vodstvo kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu in bil njegov predstojnik vse do leta 1976, direktor Splošne bolnišnice pa je bil v letih 1963-76. V času njegovega vodenja je bolnišnica dobila štiri nove oddelke, več kot 50 zdravnikov in novo stavbo na desnem bregu Krke. Pri svojem delu je posebno skrb posvečal travmatologiji in vzgoji kadrov. Bil je med slovenskimi pionirji kirurgije žil, pljuč, kosti, možganov, perifernega živčevja in transfuzije krvi. Objavil je 33 strokovnih in znanstvenih del doma in v tujini.

V letih 1970-76 je bil predsednik Združenja zdravstvenih zavodov SRS. Za svoje delo je dobil številna priznanja: naziv primarij (1939), članstvo v evropski sekciji mednarodnega društva za kardiovaskularno kirurgijo (1962), red dela z rdečo zastavo (1964), Trdinovo nagrado (1965), naziv izrednega profesorja kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1965), plaketo Novega mesta (1968), red republike s srebrnim vencem (1973), častno članstvo v Slovenskem zdravniškem društvu (1973). Njegovo delo pomeni prelomnico v razvoju zdravstva na Dolenjskem.

Umrl je 22. marca 1993 v Ljubljani.

Viri in literatura

• Dolenjski razgledi 19. apr. 1973 št. 5, str. 80 - s sliko.
• Tončič L.: Novomeške ulice 1994, str. 63.
• ZdrV XXXIII/1964 št. 1/2, str 1-2 - s sliko.

Slikovni material

• Bajc Oton
• Dolenjski razgledi 19. apr. 1973 št. 5, str. 80.

« Nazaj | natisni