Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KASTELIC Jože

gornik, izseljeniški duhovnik, kulturnik, misijonar, publicist

(23.12.1898 - 8.3.1940 )

Življenjepis

R. 23. dec. 1898 v Klečetu pri Žužemberku, u. 8. mar. 1940 na Aconcagui v Južni Ameriki. Po osnovni šoli je postal dijak Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. L. 1918 je opravil zrelostni izpit. Med vojno je dosegel čin poročnika in je deloval na Tirolskem, pot ga je zanesla tudi v Rusijo in na Kitajsko. Po vojni je nadaljeval bogoslovni študij in l. 1922 postal duhovnik. Najprej je bil kaplan na Jesenicah in Koroški Beli, nato župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami. L. 1928 je po naročilu tedanjega ljubljanskega škofa Jegliča odšel med slovenske rudarje v Francijo. Deloval je zlasti v departmajih Moselle in Meurthe-et Moselle v severovzhodnem delu Francije, kjer je delalo veliko rudarjev iz Trbovelj, Zagorja, Primorske in Goriške. Na začetku je skrbel tudi za hrvaške katoliške izseljence. Svoje delo med izseljenci je široko zastavil: načrtoval in uresničeval je osebne stike z izseljenci in izdelavo kartoteke s statističnimi podatki, trudil se je za širitev slovenskih knjig in časopisov, spodbujal stike z domovino s poslušanjem radia. Lotil se je tudi organiziranja šole za slovenske otroke, kjer je dve leti tudi sam poučeval. Po njegovi zaslugi je začela delovati knjižnica v Aumetzu, imel je različna predavanja, ki so bila uspešna tudi pri Francozih. Pevski zbori, tamburaški orkestri, igralske skupine ipd. so poživljali izseljeniški vsakdan. Pomembno je tudi njegovo delo kot pomoč izseljencem pri urejanju odnosov s francoskimi oblastmi in delodajalci. Imenovali so ga „advokat Jugoslovanov v Franciji“. Po štirih letih dela v Franciji je na lastno željo l.1932 odpotoval med izseljence v Buenos Aires. Tu je nadaljeval svoje duhovniško in kulturno-prosvetno poslanstvo, ki je doseglo vrh z ustanovitvijo in urednikovanjem glasila Duhovno življenje (1933). List je bil zamišljen kot družinska revija, namenjena predvsem duhovnim, verskim in cerkvenim vprašanjem Slovencev v Južni Ameriki in povezovanju vseh izseljencev po svetu in z domovino. S pesmijo »Na Dolenjskem je moje srce« je pokazal globoko naklonjenost in spoštovanje do rojstne dežele. Bil je prijatelj planin še iz časa, ko je v prvi svetovni vojni kot avstrijski poročnik preživel nekaj mesecev na fronti na Tirolskem; vzpel se je na najvišje alpske vrhove, prehodil je vse slovenske planine. Svoj vzpon (l. 1940) na Aconcaguo je plačal z življenjem.

Viri in literatura

• Gnidovec M., Perko R., Zupančič M.: Znani Suhokranjci
• Šematizmi ljublj. škofije 1935, 1944, str. 132.

Slikovni material

• Znani Suhokranjci, str. 21.

« Nazaj | natisni