Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KAMBIČ Mirko (Bogomir)

umetnostni zgodovinar, fotograf

(15.8.1919 - 22.1.2017 )

Življenjepis

Rojen je bil 15. avgusta 1919 v Kloštru pri Gradcu v Beli krajini, umrl je 22. januarja 2017. Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1946 pa diplomiral na Teološki fakulteti. Bil je ravnatelj dijaškega doma lazaristov na Taboru v Ljubljani. Kasneje se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal duhovniškemu poklicu in se leta 1953 vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je na Oddelku za umetnostno zgodovino leta 1959 diplomiral na temo zgodovina slovenske fotografije, leta 1974 pa še magistriral.

Leta 1956 se je zaposlil v ljubljanski podružnici tedanje Jugoslovanske avtorske agencije. Nato je bil v času od 1962 do upokojitve 1984 urednik na oddelku za audiovizualna učila v Zavodu šolski film, kasnejšem Sava filmu. Posvetil se je predvsem barvni fotografiji. Njegove slike so se pogosto pojavljale v tisku in na razstavah, tudi v tujini. Konec petdesetih let 20. stoletja je z motornim kolesom in fotoaparatom prepotoval Slovenijo, kasneje še Dalmacijo in Makedonijo. V šestdesetih letih pa se je odpravil v Švico in Španijo. Imel je okoli dva tisoč strokovnih in potopisnih predavanj z barvnimi diapozitivi. Vseskozi je bil dejaven na raziskovalnem področju zgodovine fotografije. Bil je velik poznavalec dela Janeza Puharja. Med letoma 1984 in 1989 je predaval o zgodovini fotografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Izsledke svojega dela in raziskovanja je objavil v skupaj preko dvesto strokovnih in poljudnih člankov. Med drugim je pisal v Delove Književne liste, dolenjsko revijo Rast ipd. Objavljal je tudi v slovenski mladinski publicistiki in na ta način skrbel za popularizacijo vede. Spomine iz obdobja med 1949 in 1952, ko je bil politični zapornik je leta 2000 strnil v knjigi Doživetja sredi mojega stoletja.

Je avtor dveh večjih zgodovinskih razstav o fotografiji. Leta 1976 je v kranjskem muzeju pripravil razstavo Razvoj fotografije na Slovenskem od 1840 do 1918, ki je naslednje leto gostovala v Beogradu. Leta 1989 pa je v Ljubljani zasnoval razstavo 150 let fotografije na Slovenskem, za katero je prejel Župančičevo nagrado. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo mu je leta 2011 podelilo stanovsko nagrado Izidorja Cankarja. Leta 2014 pa mu je v Buenos Airesu priznanje podelila mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP.

Viri in literatura

• ITD XXXII/1977 11. febr. št. 6, str. 13.
• Rodna gruda XXV/1978 št. 10, str. 28 – s sliko.
• Delo, 14. februarja, 2017, str. 16 – s sliko.
• http://www.suzd.si/bilten/bilten-suzd-2009-4/drutvena-kronika/162-devetdesetletnica-mag-mirka-kambia

Slikovni material

• Rodna gruda XXV/1978 št. 10, str. 28i
• Delo, 14. februarja, 2017, str. 16

« Nazaj | natisni