Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KAMBIČ Miha

pravnik

(3.3.1888 - 8.12.1981 )

Življenjepis

Rojen je bil 3. marca 1888 na Prelogah pri Semiču, umrl je 8. decembra 1981 v Ljubljani, pokopan je na ljubljanskih Žalah.

V Novem mestu je obiskoval gimnazijo, ki jo je zaključil z maturo leta 1909. Nato je na Dunaju študiral pravo in trgovske vede. Doktoriral je leta 1914.

Med prvo svetovno vojno je bil v avstrijski vojski. Po vojni je služboval kot pravnik v različnih ustanovah v Ljubljani in Tržiču. Od leta 1941 je bil aktivist osvobodilne fronte v Ljubljani. Od septembra 1942 do marca 1943 je bil zaprt, potem pa je čas do italijanske okupacije preživel v koncentracijskem taborišču Visco. Po vrnitvi v Ljubljano je postal okrožni aktivist Osvobodilne fronte, od septembra 1944 pa član odseka za gradnje pri predsedstvu SNOS. V prvi slovenski vladi po drugi svetovni vojni, ki je znana kot ajdovska vlada oziroma Narodna vlada Slovenije, je bil minister za gradnje. Kasneje je bil poslanec ustavodajne skupščine LR Slovenije, pred upokojitvijo pa generalni direktor slovenske centrale Narodne banke FLRJ v Ljubljani.

Bil je nosilec številnih državnih odlikovanj.

Viri in literatura

• BV XXV-VI/1978 št. 3, str. 61 – s sliko.
• Delo 9. dec. 1981 št. 284 (osmrtnica).
• Ko je ko 1970, str. 436.

Slikovni material

• Bančni vestnik 1978, str. 61.

« Nazaj | natisni