Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KAJFEŽ Drago

gozdarski pisatelj

(26.5.1903 - 2.2.1963 )

Življenjepis

R. 26. maja 1903 v Novih selih, občina Kočevje, u. 2. febr. 1963. V l. 1913-1920 je obiskoval realno gimnazijo v Ljubljani. Gozdarstvo je študiral v Zagrebu. Strokovni izpit za samostojno vodenje gozdnega gospodarstva je opravil l. 1927 v Beogradu. Kot gozdar je služboval v Lokvah v Gorskem Kotarju in v Delnicah, v l. 1932-1947 je bil upravitelj gozdne uprave Lekenik pri Sisku. Nato je prišel v Ljubljano, kjer je delal v državni upravi oz. v gozdarski stroki. L. 1951 je bil štiri mesece vodja sektorja za urejanje gozdov pri gozdnem gospodarstvu v Brežicah. L. 1952 je postal profesor na gozdarskem praktikumu – poznejši srednji gozdarski šoli v Ljubljani. Poučeval je različne predmete: urejanje gozdov, izmera lesa, varstvo gozdov, opisna geometrija. L. 1954 je bil na študijskem potovanju po Avstriji. Proučeval je srednje gozdarsko šolstvo, predvsem v Brucku na Muri. V l. 1959-1960 je bil predavatelj na oddelku za izobraževanje odraslih kmetijske srednje šole v Mariboru, s sedežem v Ljubljani. Od 1. apr. 1961 je bil honorarni asistent pri Inštitutu za urejanje gozdov za predmet urejanje gozdov. L. 1953 je za četrti in peti letnik srednje gozdarske šole napisal skripto Urejanje gozdov. Izpopolnjena izdaja je izšla l. 1958 v ciklostilni obliki. Izdelal je strokovne prikaze za zeleni bilten pri Jugoslovanskem centru za dokumentacijo v Beogradu. Pri Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v Ljubljani je bil dolgo blagajnik in pozneje tajnik. Sodeloval oz. pomagal je pri organizaciji strokovnih ekskurzij, posvetovanj in predavanj.

Viri in literatura

• Univerza II, str. 621.

« Nazaj | natisni