Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JUŽNIČ Stanislav

sociolog

(19.7.1928 )

Življenjepis

R. 19. jul. 1928 v Fari pri Kostelu. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. L. 1949 je diplomiral na diplomatski akademiji v Beogradu in l. 1956 na Filozofski fakulteti v Beogradu. »Podiplomski študij iz teorije in prakse razvoja je opravil v Rimu (Svimez). L. 1965 je doktoriral na Visoki šoli za politične vede v Beogradu. Med 2. svetovno vojno je od l. 1943 sodeloval v NOB. Po vojni je bil zaposlen v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. V l. 1957-1968 je bil raziskovalec na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu in od l. 1965 tudi predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Beogradu. Od l. 1968 je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. L. 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja, v l. 1975-1977 pa je bil dekan. Njegovo znanstveno delo je osredotočeno na proučevanje dežel v razvoju, še posebej Latinske Amerike, na zgodovino civilizacij iz novejše zgodovine, politične vede, socialno in politično antropologijo ter na sociolingvistiko. Napisal je več kot sto del, tudi skript in učbenikov. L. 1981 je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča ter bil odlikovan z redom dela 3. stopnje in redom dela z zlatim vencem. Njegovo ime pišejo tudi kot Stane.

Viri in literatura

  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 210.
  • ES 4, str. 364.
  • Ko je ko 1970, str. 430.
  • Univerza III-1, str. 266-268.

 

« Nazaj | natisni