Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JUŽNIČ Rudolf

šolnik

(11.5.1883 - 4.7.1955 )

Življenjepis

R. 11. maja 1883 v Czegledu na Ogrskem, u. 4. jul. 1955 v Ljubljani. Mladost je preživel v Fari ob Kolpi. V l. 1895-1903 je obiskoval I. državno gimnazijo v Ljubljani. Klasične jezike je študiral na Dunaju in v Gradcu. V l. 1907-1910 je poučeval na I. državni gimnaziji v Ljubljani, od 1. sept. 1910 do 31. avg. 1923 na novomeški gimnaziji (latinščino, grščino, nemščino, slovenščino in neobvezno stenografijo), nato pa zopet na I. državni gimnaziji v Ljubljani. V šolskih izvestjih in drugih listih je objavil več člankov in razprav. Njegova razprava o Konstantinu Porfirogenetu je ostala v rokopisu. Napisal je več učbenikov, npr. Grška čitanka za gimnazije, Nemška vadnica za meščanske šole, Latinska slovnica.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 328.
  • M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. [218] - slika.
  • SBL I, str. 420.

Slikovni material

  • M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. [218].

 

« Nazaj | natisni