Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JUŽNIČ Gojmir

medicinski pisec

(23.11.1918 )

Življenjepis

R. 23. nov. 1918 v Novem mestu. L. 1943 je diplomiral na gradbenem oddelku Tehniške fakultete ljubljanske univerze in l. 1951 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. L. 1967 je doktoriral s tezo Prispevek k energetiki krvnega obtoka: primerjalni študij srčne moči in srčne žile. L. 1956 se je izpopolnjeval v Franciji, v l. 1961-1962 pa na Fiziološkem inštitutu Univerze v Bonnu. L. 1955 se je zaposlil na Fiziološkem in fiziološko-kemijskem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani in, po njegovi ukinitvi l. 1975 do l. 1991, na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete. V l. 1972-1991 je bil njegov predstojnik. L. 1981 je bil izvoljen za rednega profesorja. Napisal je več znanstvenih in strokovnih člankov. L. 1970 je napisal knjigo O homeostazi in je soavtor dela Noninvasive cardiovascular function. Je član Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko in od l. 1992 častni predsednik združenja.

Viri in literatura

  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 210.
  • ES 16, str. 96.
  • Ko je ko 1970, str. 430.

 

« Nazaj | natisni