Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JURČIČ Josip

pisatelj, urednik

(4.3.1844 - 3.5.1881 )

Življenjepis

Rojen je bil 4. marca 1844 na Muljavi kot sin bajtarja. Njegov rod (Juršiči) izvira izpod Gorjancev. Njegov oče Marko iz Jablanice, ki se je še pisal Juršič, se je poročil z Jankovičevo Marijo z Muljave. Josip Jurčič je v osnovno šolo hodil na Krki, v Višnji Gori in Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Po končani gimnaziji (1865) je na Dunaju študiral slavistiko in klasično filologijo, vendar je zaradi pomanjkanja denarja študij kmalu opustil in se pričel preživljati s pisanjem. Že v gimnaziji se je uveljavil kot pripovednik (Pripovedka o beli kači, Domen, Tihotapec …). Njegovo otroštvo so zaznamovale dedove pripovedi, ki jih je objavil v Novicah (Spomini na deda, 1863). Objavljal je v različnih listih in revijah, že leta 1864 pa je Mohorjeva družba izdala zgodovinsko povest Jurij Kozjak, slovenski janičar. V dunajskem obdobju je napisal več del, med njimi tudi prvi slovenski roman Deseti brat (1866). V tem času je največ sodeloval s Stritarjem in Levstikom. Skupaj so izdali Prešernove Pesmi in literarni zbornik Mladika. Po začetni folklorni usmeritvi se je vse bolj približeval stvarnemu kmečkemu življenju in iskal razgibano pripoved v zgodovinski snovi, ki ji je ostal zvest vse življenje (Hči mestnega sodnika, Kloštrski žolnir…). Z Jurčičem smo Slovenci dobili pravega pripovednika. Z deli, ki estetsko sicer ne dosegajo zmeraj visoke ravni, je postavil temelje slovenski pripovedni prozi. Literarna zgodovina ga postavlja na prehod iz romantike v realizem. Deloval je tudi kot urednik in založnik (Mladika, Glasnik, Listki…), zelo pomembno pa je tudi njegovo časnikarsko delo. Z Dunaja se je preselil v Maribor in tam postal poklicni časnikar pri Slovenskem narodu. Leta 1870 se je vrnil na Dunaj, da bi dokončal študij. Vendar pa tam ni našel primerne službe, zato je sprejel mesto sourednika pri Südslavische Zeitung v Sisku. Po smrti urednika Slovenskega naroda Antona Tomšiča je prevzel glavno uredništvo in to delo opravljal do smrti. Jeseni 1872 se je skupaj s časnikom preselil v Ljubljano. S časnikarstvom je bilo povezano tudi njegovo politično delovanje. Imel je jasno oblikovana stališča do pomembnih vprašanj. Njegovi politični pogledi so temeljili na mladoslovenski politiki in na ideji Zedinjene Slovenije. Tudi v tem obdobju je napisal več del, npr. roman Ivan Erazem Tattenbach, tragediji Tugomer in Veronika Deseniška. Nedokončana sta ostala romana Slovenski svetec in učitelj ter Rokovnjači. Rokovnjače je dokončal Janko Kersnik. Jurčičeva dela so bila prevajana v različne jezike, predvsem v slovanske. Najpogosteje prevedena dela so: Jurij Kozjak, Sosedov sin in Deseti brat. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. V Knjižnici Mirana Jarca hranimo prve izdaje njegovih del in nekaj izvirnih ilustracij prizorov iz Desetega brata avtorjev Gvida Birolle, Maksima Gasparija in Borisa Kobeta. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• ES 4, str. 356-357 – s sliko.
• SBL I, str. 414-417.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 96 - s sliko.
• SK, str. 172-174
• Dolenjski razgledi, 23. IV. 1981, str. 57-61

Slikovni material

• Jurčič Josip
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 96

« Nazaj | natisni