Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

AVŠIČ Jaka - Branko Hrast

partizanski general, preporodovec

(24.4.1896 - 2.1.1978 )

Življenjepis

Rodil se je 24. aprila 1896 v Ljubljani. Kot član Preporoda je bil leta 1914 izključen iz gimnazije. Leta 1915 je bil mobiliziran v avstroogrsko vojsko, vendar je leta 1916 prebegnil na rusko stran ter se priključil prostovoljnemu korpusu južnoslovanskih narodov v Odesi ter se leta 1918 bojeval na solunski fronti.

Leta 1928 je končal višjo vojaško akademijo in dosegel čin konjeniškega polkovnika.

Aprila 1941 je pobegnil iz nemškega ujetništva in se vrnil v Ljubljano. Kot pripadnik OF je veliko pripomogel k temu, da se četništvo na Slovenskem ni moglo razviti. Maja 1942 je odšel na osvobojeno ozemlje in jeseni postal namestnik komandanta glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Maja 1943 je vodil pohod Gradnikove in Gregorčičeve brigade v Beneško Slovenijo. Bil je član plenuma OF, SNOS in Avnoja.

Po osvoboditvi je bil šef vojaške misije v Berlinu, minister FRLJ na Dunaju, minister v slovenski vladi, ljudski poslanec ter predsednik ljudskega odbora v Ljubljani. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in reda narodne osvoboditve. Odlikovan je bil z Ordenom partizanske zvezde in Ordenom zaslug za narod. Zavzemal se je za vojaško poveljevanje v slovenskem jeziku. Umrl je 2. januarja 1978 v Ljubljani. 

Viri in literatura

• EJ I, str. 256.
• ES 1, str. 153 - s sliko.
• Naša obramba 1977 št. 3, str. 24 – slika.

Slikovni material

• Avšič Jaka
• Naša obramba 1977, str. 24.

« Nazaj | natisni