Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JEGLIČ Anton Bonaventura

škof

(29.5.1850 - 2.7.1937 )

Življenjepis

R. 29. maja 1850 v Begunjah na Gorenjskem, u. 2. jul. 1937 v Stični. V l. 1861-1869 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, od jeseni l. 1862 do mature je bil gojenec Alojzijevišča. V l. 1869-1873 je študiral teologijo v ljubljanskem bogoslovnem semenišču in bil 27. jul. 1873 posvečen v duhovnika. Študij je nadaljeval na Avguštineju na Dunaju, kjer je 15. dec. 1876 doktoriral. Nato je bil eno leto kurat v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, nakar je odšel na osemmesečno študijsko potovanje po univerzah v Münchnu, Kölnu, Freiburgu, Tübingenu, Würzburgu in Rimu. Od maja 1878 je bil podravnatelj /podvodja/ v ljubljanskem bogoslovnem semenišču in profesor namestnik cerkvene zgodovine in prava. Oktobra l. 1981 je postal profesor dogmatike. V začetku l. 1882 je postal kanonik vrhbosenskega kapitlja v Sarajevu, kjer je ostal šestnajst let. V začetku l. 1898 je bil imenovan za ljubljanskega škofa. »Bil je vrhunski slov. politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od l. 1898 do 1930.« L. 1901 je začel graditi gimnazijo v Šentvidu, kjer se je v šol. l. 1905/06 začel pouk s prvim razredom. »Šola je postala prva popolna slov. gimnazija na Slovenskem pred 1. sv. v.« »S posebno deklaracijo je septembra 1917, ki sta jo podpisali še liberalna stranka in SLS, podprl politiko manjšinske deklaracije. S tem je začel organizirano deklaracijsko gibanje, ki je oktobra 1918 pripeljalo do samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu.« Maja l. 1930 se je upokojil in preselil v Gornji Grad. L. 1937 se je naselil v stiškem samostanu, kjer je umrl. L. 1896 si je privzel ime Bonaventura, ki ga je uporabil kot psevdonim v listu Balkan, po sv. Bonaventuri, zagovorniku sprave med grško in rimsko cerkvijo. S publicistiko se je začel ukvarjati že v študentskih letih. Objavljal je v različnih revijah in listih. L. 1910 je s pomočjo zdravnikov in psihologov napisal spolnovzgojni priročnik Ženinom in nevestam. L. 1930 mu je papež podelil častni naslov naslovni nadškof garelski.

Viri in literatura

• ES 4, str. 279-280 – s sliko.
• SBL I, str. 390-392.

Slikovni material

• Jeglič Anton Bonaventura
• Album slovenskih književnikov 1928, str. 68.

« Nazaj | natisni