Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JAZBEC Ivan

veterinar

(10.12.1929 )

Življenjepis

R. 10. dec. 1929 v Gorenjih Skopicah pri Brežicah. Med 2. svetovno vojno, l. 1941, je bil skupaj s starši preseljen v Nemčijo, kjer je ostal do l. 1945. Po vrnitvi je obiskoval nižjo gimnazijo v Brežicah in srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. L. 1961 je diplomiral na veterinarskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani in l. 1965 doktoriral. Izpopolnjeval se je v Nemčiji, na Norveškem, Škotskem in Hrvaškem. V l. 1951-1961 je bil zaposlen na Veterinarskem znanstvenem zavodu in v l. 1962-1996 na veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete oz. Veterinarske fakultete v Ljubljani, kjer je bil l. 1983 izvoljen za rednega profesorja. V okviru Veterinarske fakultete je bil od l. 1972 predstojnik ambulantne klinike in od l. 1985 klinike za prežvekovalce. Njegovo znanstveno delo je osredotočeno predvsem na kužno malokrvnost kopitarjev in na metabolične motnje pri domačih živalih. Napisal je okoli 180 znanstvenih in okoli 90 strokovnih in poljudnih člankov. Sam oz. s sodelavci je napisal tudi nekaj knjig, npr. Bolezni goved l. 1990. L. 1985 je prejel Jesenkovo priznanje.

Viri in literatura

• Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 193-194.
• ES 16, str. 89.
• Univerza II, str. 619.

« Nazaj | natisni