Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

AVSEC Franc

umetnostni zgodovinar

(20.8.1863 - 7.3.1943 )

Življenjepis

R. 20. avg. 1863 v Novem mestu (v Gotni vasi), u. 7. mar. 1943 v Lescah. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, bogoslovje v Ljubljani in bil posvečen za duhovnika l.1888. Kot kaplan je služboval v različnih krajih, od l. 1899 kot župnik v Velikih Brusnicah, nato v Podkumu, nakar do svoje smrti v Lescah. Že v bogoslovju se je zanimal za cerkveno umetnost. Kjer je služboval, je popisoval zgodovinske stavbe, risal načrte cerkva, študiral njihovo stavbno zgodovino in konservatorsko problematiko. V Izvestju društva za krščansko umetnost je objavil dva članka: Pogled na cerkvene umetnine in nasvet (1898) in Stara kartuzijanska cerkev v Pleterjah (1907). Gradivo, ki ga je zbral, je shranjeno na Nadškofijskem ordinariatu in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani. Imenovan je bil za častnega konservatorja dunajske Centralne komisije za varstvo spomenikov (1904), od l. 1913 je bil zaupnik Deželnega konservatorskega urada za Kranjsko, kasneje Spomeniškega urada za Slovenijo.

Viri in literatura

• ELU I, str. 197.
• ES 1, str. 136.
• Ilustr. Slovenec 17. jan. 1926 št. 13, str. 3 – slika.
• SBL I, str. 20.

Slikovni material

• Ilustr. Slovenec 17. jan. 1926, str. 3.

« Nazaj | natisni