Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JARC Miran

dramatik, glasbenik, literarni kritik, lutkar, pesnik, pisatelj, prevajalec

(5.7.1900 - 24.8.1942 )

Življenjepis

R. 5. jul. 1900 v Črnomlju, u. 24. avg. 1942 na Pugledu pri Starem Logu. V l. 1910/11-1917/18 je obiskoval novomeško gimnazijo. V l. 1918-1922 je študiral slavistiko in romanistiko v Zagrebu in Ljubljani, vendar študija ni dokončal. L. 1923 je opravil enoletni tečaj na Trgovski akademiji v Ljubljani. V l. 1923-1942 je bil bančni uradnik na Kreditni banki v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno, 28. jun. 1942, je bil aretiran in poslan v internacijo v Italijo. Partizani so med prevozom napadli vlak in tako je prišel v partizane, kjer je padel med Roško ofenzivo. Njegovo prvo tiskano delo je bila pesem Večerni pogovor, objavljena v Ljubljanskem zvonu l. 1918. S pesmimi, dramami, črticami, novelami, eseji idr. je sodeloval pri različnih časnikih in revijah, največ in z najboljšimi deli pri Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu. Poleg S. Kosovela, A. Podbevška, A. Vodnika idr. je ustvaril enega od vrhov slovenske ekspresionistične lirike. Bil je eden od protagonistov pomembnega umetniškega gibanja v Novem mestu, novomeške pomladi, ki se je odvijalo v Novem mestu l. 1920. Izdal je več pesniških zbirk dramskih in proznih del. Njegove pesniške zbirke so: Človek in noč (1927), Novembrske pesmi (1936), Lirika (1940). Njegova prozna dela so: Novo mesto (1932), Zakopani zakladi (1940), Jalov dom (1941) idr. Po avtobiografskem romanu Novo mesto je bil l. 1989 posnet film Veter v mreži (režija F. Robar Dorin). Drame in dramske pesnitve: Izgon iz raja (1922), Ognjeni zmaj (1923), nedokončana dramska pesnitev Vergerij, ki je v knjižni obliki izšla leta 1983 (urednik Bojan Štih) idr. Veliko je tudi prevajal, največ iz francoščine, pa tudi iz nemščine in ruščine. Po njem se od leta 1953 imenuje knjižnica v Novem mestu (do l. 1992 Študijska knjižnica Mirana Jarca).

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 360.
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [32] - slika.
• ES 4, str. 271 – s sliko.
• LPJ II, str. 554-555.
• SK, str. 123-124.

Slikovni material

• ES 4, str. 271.
• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [32].

« Nazaj | natisni