Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JARC Mihaela

pesnica

(12.8.1916 )

Življenjepis

R. 12. avg. 1916 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala pri sestrah v Lichtenturnu v Ljubljani, gimnazijo pa večinoma na Poljanah. Želela je študirati umetnostno zgodovino, vendar je morala študij zaradi težav z vidom kmalu opustiti. Zaposlila se je in začela kulturno delovati. Učila se je ruščino in obiskovala tečaj za recitatorje pri igralki M. Šaričevi. Med 2. svtovno vojno, 20. nov. 1941, je bilo ustanovljeno društvo Skupspravljanje lepeh umetnosti, ki je združevalo literate, glasbenike, slikarje in filozofe. Jarčeva je bila med pobudniki ustanovitve društva. Člani društva so se dobivali na njenem domu. Po 2. svetovni vojni, 30. jun. 1945, je zapustila službo in se preselila na dedovo domačijo v Višnjo Goro. Naslednje leto se je poročila z Jožetom Zajcem. Po vojni je na novo oživljala kulturno dejavnost v Višnji Gori. Proti koncu šestdesetih let je začela sodelovati kot zbiralka ljudskega izročila z Glasbeno-narodopisnim inštitutom in Inštitutom za slovensko narodopisje. L. 1993 je pri ČZP Kmečki glas izšla njena knjiga Duhan iz Višnje Gore, v kateri so zbrani sadovi njenega zbirateljskega dela. Njen prvi objavljeni tekst je bil potopisni drobec iz Firenc Utrip iz sveta, objavljen l. 1938/39 v Mentorju. Kasneje je objavljala v različnih publikacijah: Mohorjevem koledarju, Družinski pratiki, Novi Mladiki, Zborniku občine Grosuplje, Dolenjskem listu in drugod. L. 1996, ob svoji osemdesetletnici, je večino pomembnejših proznih besedil izdala v računalniško razmnoženi obliki (zbirki) Višnjegorski zimzelen. Njene prozne sestavke je mogoče razdeliti na štiri skupine: etnografske, skupinske, opise oseb ali dogodkov, anekdotične zgodbice. Med njenimi literarnimi deli so najpomembnejše pesmi. Ob 500-letnici Višnje Gore je uredila zbirko Šopek, ki obsega 99 pesmi in je bila spirografsko razmnožena. Zbirko neobjavljenih pesmi Sonce odhaja je pripravila ob razpisu za literarni natečaj tržaške Mladike, s katero je dosegla drugo nagrado. Zbirka je bila računalniško razmnožena. Ob njeni osemdesetletnici je izšel izbor pesmi v knjigi Vrba nad tolmunom. Njeno ime in priimek je navedeno tudi kot Mihaela Zajc - Jarc.

Viri in literatura

• Zbornik občine Grosuplje XX/1998, str. 139-143 – s sliko.

« Nazaj | natisni