Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JARC Janko

muzealec, Trdinov nagrajenec, zgodovinar

(25.12.1903 - 24.10.1995 )

Življenjepis

R. 25. dec.1903 v Črnomlju, u. 24. okt. 1995 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v belokranjskem Gradcu, Črnomlju, Žužemberku in Kostanjevici na Krki. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu ter bil zelo dejaven v dijaškem življenju (pri dijaški protialkoholni organizaciji, pri ustanovitvi Srednješolske dijaške organizacije in pri Vesni, prvem listu novomeških gimnazijcev). Po maturi l. 1922 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer zgodovina in slavistika. Vmes se je izpopolnjeval v Pragi ter l. 1931 diplomiral v Ljubljani. Po končanem študiju je poučeval na gimnazijah v Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju. L. 1942 so ga Italijani zaprli in nato internirali, l. 1943 je odšel v partizane; od februarja l. 1944 je bil sodelavec Znanstvenega inštituta pri Predsedstvu SNOS, kjer je bil tudi arhivar. Po končani vojni je v Ljubljani delal kot arhivar v Inštitutu narodne osvoboditve, nato kot višji arhivar v Muzeju narodne osvoboditve. V maju 1951 pa je prevzel vodstvo Dolenjskega muzeja v Novem mestu, ravnateljeval mu je vse do upokojitve l. 1975. Že pred vojno se je uveljavil kot raziskovalec, muzeolog in varstvenik kulturne dediščine, za varstvo kulturnih spomenikov, arhivov in za intenzivno galerijsko dejavnost pa je skrbel tudi kot ravnatelj muzeja. Objavil je več knjig (Novo mesto in njegova prostovoljna gasilska četa, 1936; Rog, spomenik slovenske osvobodilne borbe, 1964, 1974, 1978; Partizanski Rog, 1967, 1977) in razprav iz zgodovine Novega mesta, Dolenjske, Bele krajine in NOB. Uredil in souredil je vrsto publikacij: Kronika slovenskih mest, krajevno uredništvo za Novo mesto (1937-1940), Novice izza žice (1943), Wester Josip: Novomeški spomini (1958), Novo mesto 1365 – 1965 (1969), Vodnik po Novem mestu (1970), Novo mesto, kulturnozgodovinski vodnik (1971). Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: l. 1954 Trdinovo nagrado za proučevanje narodnoosvobodilnega gibanja in borbe na Dolenjskem, l. 1967 Trdinovo nagrado za delo »Partizanski Rog«, l. 1971 Valvasorjevo nagrado za najvišje dosežke v muzealstvu, l. 1981 priznanje OF slovenskega naroda, l. 1983 plaketo Novega mesta - ob 80-letnici življenja, posvečenega kulturnemu in publicističnemu delu, l. 1984 nagrado vstaje slovenskega naroda, l. 1988 diplomo občinske raziskovalne skupnosti, l. 1993 pa je zaradi izrednih zaslug na kulturnem, znanstvenem in publicističnem področju postal častni občan Novega mesta.

Viri in literatura

• Arhivi 1993 št. 1/2, str. 164-165.
• Delo 12. jan. 1994, str. 13- s sliko.
• DL 2. nov. 1995, str. 2 – slika.
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [33] - slika.
• ES 4, str. 270-271.
• Jarčev zbornik, 1993.
• Rast dec. 2003, str. 531-541.
• Vezilo prof. Janku Jarcu ob osemdesetletnici. Uredil Tone Knez. Novo mesto, Dolenjski muzej, 1983 – s sliko in bibliografijo (sest. Natalja Smole - Gašparovič).

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [33].

« Nazaj | natisni