Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JAPELJ Miha

častni občan, izumitelj, strokovni pisec, univerzitetni profesor

(4.8.1935 )

Življenjepis

R. 4. avg. 1935 v Ljubljani. Otroška leta je preživel v Hinjah, na Smledniku in Primskovem. Osnovno šolo je obiskoval na Vrhniki in v Šentjanžu, gimnazijo v Ljubljani, Stični in Novem mestu, kjer je maturiral. L. 1959 je diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, l. 1964 je opravil magisterij iz kemijske tehnologije, l. 1969 pa je doktoriral na področju organske kemije na Univerzi v Ljubljani. L. 1973 je postal docent, l. 1979 izredni profesor in l. 1984 redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo na Univerzi v Ljubljani. V l. 1959-1960 je bil zaposlen v Induplati Jarše, l. 1960-1962 v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku, od l. 1962-2003 pa je bil do upokojitve zaposlen v Novem mestu, kjer je najprej delal kot šef oddelka za kemijo, nato kot namestnik in potem kot direktor Inštituta. Pri svojem delu se je največ ukvarjal z raziskavami na področju medicinske kemije, predvsem heterociklične kemije, kemije antibiotikov in organske kemijske tehnologije. Kot raziskovalec in inovator je skupaj s sodelavci prijavil več kot 100 patentnih prijav, vodil je nad 40 raziskovalno-razvojnih projektov v okviru MZT in Krke, objavil okrog 90 strokovnih člankov v domačih in tujih strokovnih revijah, imel preko sto predavanj in referatov doma in na tujem. Pod njegovim mentorstvom je diplomiralo prek sto študentov kemije. V letih 1970-2001 je bil predsednik sveta sklada Krkinih nagrad, od l. 1983-1985 predsednik zbora izvajalcev pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, v l. 1996-2002 pa je bil podpredsednik Slovenske znanstvene fundacije. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: v l. 1973-1985 enajst nagrad sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve, l. 1976 nagrado občine Novo mesto, l. 1986 nagrado sklada Borisa Kidriča za vrhunske dosežke na področju izumiteljstva in tehničnih izboljšav, l. 1998 nagrado občine Novo mesto za raziskovalno delo, l. 1995 Trdinovo nagrado, l. 1990, nagrado občine Novo mesto za življenjsko delo na področju razvoja in raziskav, l. 2000 priznanje Slovenske znanstvene fundacije za leto 2000. Leta 2008 je prejel naziv častnega občana Mestne občine Novo mesto.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str 359.
• Delo 14. dec. 1994, str. 5.
• Delo 27. dec. 2000, str. 18.
• ES 4, str. 269-270.
• Rast 1-2/1993, str. 56-64 – s slikami.
• ZdrV 1970, str. 162 – slika.

Slikovni material

• Miha Japelj

« Nazaj | natisni