Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JANKO Anton

germanist

(10.8.1939 )

Življenjepis

R. 10. avg. 1939 na Gorenjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah. Obiskoval je učiteljišče v Novem mestu, kjer je maturiral l. 1959. Nato je služboval na Osnovni šoli Kočevske Poljane in bil upravitelj Osnovne šole Gabrje pod Gorjanci. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral nemščino in angleščino ter diplomiral l. 1966. Študij je nadaljeval v Kanadi in l. 1976 doktoriral na University of Waterloo. V tem času se je študijsko izpopolnjeval na različnih univerzah. V šol. l. 1975/76 je bil »sessional lecteur in German« na University of Guelph v Ontariu v Kanadi. Od l. 1977 je bil asistent za starejši nemški jezik na oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. L. 1985 je bil izvoljen za docenta, l. 1989 za izrednega in l. 1995 za rednega profesorja za nemško književnost. V študijskem letu 1979/80 je bil lektor za slovenščino na Univerzi Karla Marxa v Leipzigu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil predstojnik katedre za nemško književnost, predsednik samoupravne delavske kontrole, član gospodarske komisije, predsednik tiskovne komisije, član in tudi predsednik komisije za delovna razmerja, v l. 1992-1996 predstojnik oddelka za germanske jezike in književnosti in v l. 1991-1993 prodekan za študijske zadeve. Njegovo znanstveno delo je osredotočeno na preučevanje nemške književnosti od srednjega veka do danes, posebno na Slovenskem, in na medsebojno vplivanje nemške in slovenske književnosti. Doma in v tujini je objavil številne znanstvene razprave. Z referati je sodeloval na številnih mednarodnih simpozijih in drugih strokovnih srečanjih. Pripravil je tudi več srednješolskih in visokošolskih učbenikov.

Viri in literatura

• ES 16, str. 88.
• Rast XI/jul. 2000 št. 3/4, str. 301-312 – s slikami.
• Univerza I-4, str. 147-148.
• Univerza III-5, str. 2219-2220.

« Nazaj | natisni