Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JANEŽIČ Marija

leksikografka

(4.3.1920 )

Življenjepis

R. 4. mar. 1920 na Vidmu (Krka). Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani (tri razrede pri uršulinkah, druge na Poljanah). Pred 2. svetovno vojno se je vpisala na Filozofsko fakulteto na oddelek za slavistiko, kjer je l. 1943 diplomirala. L. 1945 je dobila službo na jeseniški gimnaziji, večinoma pa je službovala na trboveljski gimnaziji, in sicer šestnajst let. L. 1961 se je vključila v ustvarjalni krog jezikoslovcev, ki so na Inštitutu za slovenski jezik pri Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani pripravljali Slovar slovenskega knjižnega jezika. Njen delež pri nacionalnem slovarskem projektu je zelo velik. Veliko glasil je jezikovno pregledovala in izboljševala, npr. grosupeljski Zbornik, Obzornik za matematiko in fiziko. Skupaj z Müllerjem je prispevala razpravo v 21. zv. grosupeljskega Zbornika z naslovom Naši kraji in ljudje v Novicah.

Viri in literatura

  • Družina XLIX/30. jul. 2000 št. 31, str. 10 – s sliko.

 

« Nazaj | natisni