Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

JAKŠA Jože

medicinski pisec, zdravnik

(30.10.1895 - 19.10.1954 )

Življenjepis

R. 30. okt. 1895 v Žužemberku kot sin sodnega sluge, u. 19. okt. 1954 v Ljubljani. L.1914 je maturiral na novomeški gimnaziji in bil še istega leta vpoklican v vojsko. Leta 1917 je začel v Gradcu študirati medicino. Študij je nadaljeval v Zagrebu in na Dunaju, kjer je leta 1924 promoviral. Nato se je vrnil v domovino in se v takratni Splošni bolnišnici v Ljubljani posvetil dermatovenerološki stroki in leta 1927 postal zdravnik – specialist. Od leta 1929 do 1945 je delal kot dermatovenerolog v ambulantah bivšega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Kot zaveden Slovenec in socialistično usmerjen človek je bil član OF. Takoj po koncu druge svetovne vojne je bil imenovan za docenta na novoustanovljeni dermatološki kliniki Medicinske fakultete v Ljubljani, katere predstojnik je postal l. 1948. Kot vrhunski specialist je veliko naredil za razvoj stroke, vzgojil nove dermatovenerologe in sodeloval pri organiziranem zatiranju spolnih bolezni. V okviru Centralnega higienskega zavoda je uredil mrežo antiveneričnih dispanzerjev. Njegovo delo na kliniki je bilo usmerjeno tudi v izboljšanje organizacije dela. Zadal si je cilj postaviti novo, moderno kliniko, ki so jo po njegovi zamisli in pod njegovim osebnim vodstvom dogradili l. 1950. Svoje znanje je izpopolnjeval na klinikah v Ženevi, Zürichu, Bernu, Baslu in Pragi. L. 1950 se je aktivno udeležil mednarodnega kongresa o zatiranju spolnih bolezni v Zürichu. Leta 1953 je imel referat na X. Mednarodnem kongresu dermatologov v Londonu. Poleg tega je aktivno sodeloval na domačih dermatoloških kongresih v Zagrebu (1950) in Beogradu (1954). Leta 1953 je bil izvoljen za izrednega profesorja MVŠ (Medicinska visoka šola). Že leto zatem je nenadoma, nepričakovano umrl. V zdravstveno-prosvetne časopise in revije je napisal številne članke, izdal je več publikacij, pisal je referate v strokovnih revijah in izdal več učbenikov za študente: Kožna tuberkuloza (1947), Kožne plesni(1947) in Lokalizacija kožnih in spolnih bolezni (1952). Od leta 1943 do 1952 je vodil kot predsednik Slovensko zdravniško društvo. Bil je tudi podpredsednik Zveze jugoslovanskih zdravniških društev.

Viri in literatura

• ES 4, str. 256.
• Gnidovec M., Perko R., Zupančič M.: Znani Suhokranjci
• ZdrV XXIII/1954 št. 11/12, str. 277 – s sliko.

Slikovni material

• Znani Suhokranjci, str. 29.

« Nazaj | natisni