Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

AUERSPERG Herbart VIII.

deželni glavar, general

(1528 - 22.9.1575 )

Življenjepis

R. 15. jun. 1528 na Dunaju, u. 22. sept. 1575 pri Donjem Budačkem, Hrvaška. Pripada uglednejšim članom plemiške rodbine Turjačanov. V otroški dobi je živel s starši na Dunaju, kjer je oče opravljal državniške službe, ter na vojvodskem dvoru v kraju Kleve v severni Nemčiji. Tu se je izuril v viteških veščinah; vzgojen je bil v protestanskem duhu. Okoli l. 1546 se je vrnil na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. L. 1548 je bil imenovan za glavarja mesta Senj, l. 1557 povišan v namestnika poveljnika hrvatske Vojne krajine. Kasneje je postal vrhovni poveljnik hrvatske in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih 1566-1575 je bil kranjski deželni poglavar. Bil je velik podpornik protestantizma na Slovenskem, zlasti na Bledu. Padel je v bitki pri Budačkem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani kasneje proti odkupnini prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herbarta VIII. in adjutanta Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do l. 1943.

Viri in literatura

  • EJ I, str. 235.
  • ES 4, str. 15.
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 85 - s sliko.

Slikovni material

  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 85.

 

« Nazaj | natisni