Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HREN Anton

mladinski pisatelj, učitelj

(12.1.1880 - 2.2.1936 )

Življenjepis

R. 12. jan. 1880 v Kompoljah, u. 2. febr. 1936 v Studencih pri Mariboru. V Ljubljani je končal dva razreda gimnazije in učiteljišče. Maturiral je l. 1901. Kot učitelj je služboval v Ljubljani in Središču, kot nadučitelj pa v Stopercah (1904-1908), na Ciril-Metodovi šoli na Muti (1908-1919), nato pa do svoje smrti v Studencih pri Mariboru. Med 1. sv. vojno se je udejstvoval tako na prosvetnem kot tudi na gospodarskem področju. Bil je sodelavec Slovenskega branika, Koledarja DMC, ustanovil in vodil je Sokola ter Ljudsko univerzo v Studencih, ustanovil in vodil je mariborski Učiteljski dom, deloval pri Zadrugi državnih nameščencev v Mariboru in bil član osrednjega odbora Zveze nabavljalnih uradniških zadrug. Aktivno je deloval v učiteljskih strokovnih organizacijah te pisal strokovne članke. Skupaj z J. Kontlerjem je izdal prekmurske pripovedke. Njegov psevdonim je bil Kompoljski.

Viri in literatura

• KCMD 1937, str. 33 (datum smrti).
• Kronika slovenskih mest III 1936, str. 76-77 – s sliko (podatek, da je u. 9. febr. 1936).
• SBL I , str. 343.

Slikovni material

• Kronika slovenskih mest III 1936, str. 76.

« Nazaj | natisni