Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HOZHEVAR Janez

jurist

(13.5.1829 - 24.5.1889 )

Življenjepis

R. 13. maja 1829 v Velikih Laščah, u. 24. maja 1889 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je l. 1850 maturiral. Pravo je študiral v Gradcu. Služboval je na sodiščih, predvsem na Hrvaškem. L. 1861 je dobil službo pri deželni vladi, l. 1867 je postal vladni tajnik, l. 1869 pa vladni svetnik in referent za upravno–gospodarske šolske zadeve. Na šolskem področju je deloval zelo marljivo in ima velike zasluge za reorganizacijo šolstva na Kranjskem.V Kamniku, Kranju, Novem mestu in Tržiču so bile ustanovljene obrtno-nadaljevalne šole in tudi število šol in šolskih razredov na Kranjskem se je podvojilo. Po njegovem prizadevanju sta bila ustanovljena gimnazija v Kočevju in učiteljišče v Ljubljani.

Viri in literatura

  • SBL I, str. 339-340.

 

« Nazaj | natisni