Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HILBERT Jaro

slikar

(24.6.1897 - 1995 )

Življenjepis

R. 24. jun. 1897 v Krškem, u. marca 1995 v Parizu. Študiral je na praški likovni akademiji, kjer je prejel tudi posebno priznanje. L. 1926 je odšel v Kairo, kjer je živel 36 let. Tam je imel tudi slikarsko šolo. S 24 slikami je opremil neko koptsko cerkev. Slikal je v olju in akvarelu, pejsaže, portrete in motive iz orientalskega življenja. L. 1936 je bila njegovim delom posvečena posebna številka kairske revije Un effort. L. 1962 se je preselil v Pariz, kjer ga sprva niso sprejeli, kasneje pa je s samostojnimi razstavami dosegel uspeh. L. 1972 je prejel zlato medaljo mesta Pariza za opus pariških mostov. V mestnem muzeju v Saint – Loùju je njegovim delom posvečena posebna soba. L. 1959 je imel razstavo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu.

Viri in literatura

  • Delo XXXVII/6. mar. 1995 št. 53, str. 7.
  • DL XLIII/2. jul. 1992 št. 27, str. 8 – s sliko (avtoportretom).
  • ELU II, str. 535.

 

« Nazaj | natisni