Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GUČEK Milan

pisatelj

(21.6.1917 - 25.6.1982 )

Življenjepis

R. 21. jun. 1917 v Dobrniču, u. 25. jun. 1982. V l. 1928-1932 je obiskoval nižjo gimnazijo v Zagrebu, v l. 1932-1936 pa višjo gimnazijo v Ljubljani. Leto dni je študiral pravo, nato študij pustil in opravil enoletni trgovski tečaj v Ljubljani. V l. 1937-1939 je bil bančni uslužbenec v Ljubljani, v l. 1939-1941 pa sindikalni delavec. Med 2. svetovno vojno je sodeloval v NOB, najprej kot aktivist OF v Ljubljani, nato v partizanih. V l. 1945-1949 je bil v državni upravi, nato pri filmu. Od l. 1960 je bil svobodni književnik, pisec scenarijev in režiser kratkih filmov. Sodeloval je pri revijah in listih: TV 15, Ljubljanski dnevnik, Borec, Primorski dnevnik, Delo. Objavil je avtobiografska romana v obliki partizanskih dnevnikov: Jutri bo vse dobro I, partizanski dnevnik in Počakaj do prihodnje pomladi, partizanski dnevnik II. Objavil je tudi monografijo Šercerjeve brigade, prvi in drugi del, in bil sourednik zbornika Slovenska Istra v boju za svobodo. Od l. 1965 je bil član Društva slovenskih književnikov. L. 1959 je prejel nagrado Državne založbe Slovenije za partizanski dnevnik Jutri bo vse dobro, l. 1974 pa nagrado Osvobodilne fronte občine Ljubljana – Vič za monografijo Šercerjeva brigada.

Viri in literatura

• LPJ II, str. 325 – s sliko.
• LSK, str. 132.

« Nazaj | natisni