Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

GSPAN Alfonz

bibliotekar, literarni zgodovinar

(16.10.1904 - 25.9.1977 )

Življenjepis

R. 16. okt. 1904 v Krškem, u. 25. sept. 1977 v Ljubljani. V l. 1915-1922 je obiskoval realno gimnazijo v Ljubljani. V l. 1923-1929 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Diplomiral je l. 1931. Do l. 1946 je bil gimnazijski profesor, nato bibliotekar in vodja rokopisnega oddelka v NUK. V l. 1962-1975 je bil zaposlen na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede ZRC SAZU in ob tem predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na bibliotekarskih strokovnih tečajih. Kot štipendist UNESCA se je v l. 1957-1958 izpopolnjeval na Inštitutu za patologijo knjige Alfonso Gallo v Rimu. Njegovo prvo, 11. sept. 1920 v Slovencu objavljeno delo, je bil nekrolog sošolcu Branku Jegliču. V raznih revijah, časnikih in drugih publikacijah je objavljal pesmi, eseje, razprave in literarne študije. V l. 1926-1928 je bil sourednik Mladine in v l. 1932-1933 urednik Ljubljanskega zvona. Bil je dober poznavalec Srečka Kosovela. Najpodrobneje je raziskoval dobo razsvetljenstva, kar je l. 1956 sintetično prikazal v Zgodovini slovenskega slovstva I. L. 1957 je skupaj z J. Badalićem izdal monografijo Inkunabule v Sloveniji. Od l. 1953 je urejal Slovenski biografski leksikon, za katerega je napisal veliko člankov. Od l. 1966 je sourejal zbirko reprintov Monumenta litterarum slovenicarum. Uredil je tudi antologijo Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. st. I-II. Pisal je tudi bibliotekarske strokovne razprave, prevajal literarna dela in sodeloval pri pisanju učbenikov. L. 1964 je bil odlikovan z ordenom dela z rdečo zastavo.

Viri in literatura

• ES 3, str. 405.
• Krško skozi čas 1977, str. 267 - 271 - s sliko.
• LPJ II, str. 322-323 – s sliko.
• LSK, str. 105.

Slikovni material

• Krško skozi čas 1977, str. 269.
• Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 59.

« Nazaj | natisni